Umar zvišal napoved letošnje rasti na 6,1 odstotka
V jesenski napovedi je predvideno nadaljevanje okrevanja tudi v 2022 in 2023, zmanjšanje brezposelnosti, največje tveganje ostajajo epidemične razmere.
Odpri galerijo
Direktorica Umarja Maja Bednaš za letos pričakuje rast zaposlenosti in gospodarsko okrevanje, kot glavno tveganje pa vidi epidemične razmere. FOTO: Jure Eržen/Delo
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so – ob boljših gospodarskih obetih v mednarodnem okolju in višji gospodarski rasti v drugem četrtletju – zdaj za kar poldrugo odstotno točko zvišali napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo, in sicer s 4,6 na 6,1 odstotka. V jesenski napovedi, s katero se je danes seznanila vlada, so predvideli, da se bo solidno okrevanje nadaljevalo tudi v prihodnjih dveh letih, in sicer naj bi se v 2022 rast BDP nekoliko umirila na 4,7 odstotka, leta 2023 pa naj bi znašala 3,3 odstotka.
Na drugi strani so negotove epidemične razmere zdaj največje tveganje z uresničitev napovedi, ocenjujejo na Umarju, kjer poudarjajo še, da bo pomembno prilagajanje ukrepov za blaženje posledic epidemije, Slovenija pa bo morala tudi ustrezno pristopiti k črpanju in uporabi različnih evropskih sredstev. Negativno tveganje predstavlja tudi višja inflacija, ki bi se lahko pojavila ob hitrejšem okrevanju povpraševanja in daljšem vztrajanju trenutnih omejitev v ponudbi na globalni ravni.
Po lanskem 4,2-odstotnem »pandemičnem« gospodarskem padcu bo tako Slovenija že letos presegla obseg BDP s konca leta 2019. Nadaljuje se okrevanje dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo (predelovalnih dejavnosti in prometa), ki se je začelo že v drugi polovici lanskega leta. Še naprej rastejo tudi investicije v opremo in stroje ter uvoz in izvoz. Krepita se tudi zasebna potrošnja in prodaja v trgovini, s postopnim sproščanjem omejitvenih ukrepov pa okrevajo tudi gostinske in nastanitvene storitve, ugotavljajo na Umaju, kjer sicer v drugi polovici leta pričakujemo tudi ponovno okrevanje v gradbeništvu, spodbujeno z državnimi naložbami.
Na Umarju ob tem menijo, da se bo v zadnjem četrtletju gospodarska rast umirila, tudi ob večji prisotnost virusa v hladnejših mesecih. Zdajšnje omejitve (pogoj PCT) naj bi spodbudile še previdnejše in samoomejitveno obnašanje prebivalstva, kar bo po njihovem prepričanju zavrlo rast predvsem v storitvenih dejavnostih in zasebni potrošnji. Zaradi omejitev na strani ponudbe naj bi se do konca leta umirila tudi rast v predelovalnih dejavnostih.
Z gospodarskim okrevanjem se izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. Negativne posledice koronakrize tudi letos blažijo vladni ukrepi, za katere pričakujejo, da se bodo tudi v prihodnje prilagajali epidemični in gospodarski situaciji. »Za 2021 pričakujemo 0,8-odstotno rast zaposlenosti in 11-odstotno znižanje povprečnega števila brezposelnih, ki bo le še dva odstotka večje kot leta 2019,« pravi direktorica Umarja Maja Bednaš. Okrevanje na trgu dela naj bi se postopoma nadaljevalo tudi v prihodnjih dveh letih.
»Izboljšanje napovedi ni presenečenje, saj je denimo lestvica bila postavljena višje že z nedavno objavo BDP v drugem četrtletju. Če ostane naveden četrtletni BDP na podobni ravni tudi v drugi polovici leta, so naši izračuni pokazali, da lahko pričakujemo letos 6,3-odstotno rast. Napoved Umarja o 6,1-odstotni rasti je na spodnji meji teh pričakovanj,« pravi glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, ki ocenjuje, da »gledano v preteklost lahko kar jasno zatrdimo, da so gospodarski trendi v državi najbolj podobni pozitivnem scenariju.«
Umarjeva napoved o rasti za leto 2022 (4,7 odstotka) se mu zdi »nekoliko ambiciozna, sploh ob predpostavki, da je bila že ocena rasti za aktualno leto močno povečana, prav tako pa je bil padec v lanskem letu precej nižji kot smo še predvidevali (minus 4,2 namesto minus 5,5 odstotka).«
Analitiki GZS zdaj pripravljajo svojo jesenske napovedi in bodo svojo aktualno oceno rasti BDP za leto 2021 (4,7 odstotka) »pomembno dvignili, medtem ko jo za prihodnje leto ne bomo dvigovali, razen če ne bomo dobili jasnejše slike o morebitni davčni reformi (razbremenitev plač) ali drugih ukrepih na ravni javnih izdatkov na področju plač ali socialnih transferjev,« pravi Ivanc.
Kar zadeva cene, na Umarju še menijo, da bo inflacija letos v povprečju 1,4-odstotna. K višji rasti cen ob koncu leta (2,5 odstotka medletno) bodo prispevali predvsem višje cene energentov in učinek nizke lanske osnove. Zaradi omejitvenih dejavnikov proizvodnje ob solidnem povpraševanju pa so se začele krepiti tudi cene neenergetskega industrijskega blaga. Na Umarju predvidevajo, da bo rast cen hrane in storitev ostala zmerna, povprečna inflacija pa naj bi se v 2022 povečala na dva odstotka.
Umarjeva jesenska napoved bo zdaj vladi služila kot makroekonomska podlaga za pripravo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Vlada jih mora sprejeti in poslati v državni zbor do konca meseca.
Na drugi strani so negotove epidemične razmere zdaj največje tveganje z uresničitev napovedi, ocenjujejo na Umarju, kjer poudarjajo še, da bo pomembno prilagajanje ukrepov za blaženje posledic epidemije, Slovenija pa bo morala tudi ustrezno pristopiti k črpanju in uporabi različnih evropskih sredstev. Negativno tveganje predstavlja tudi višja inflacija, ki bi se lahko pojavila ob hitrejšem okrevanju povpraševanja in daljšem vztrajanju trenutnih omejitev v ponudbi na globalni ravni.
Po lanskem 4,2-odstotnem »pandemičnem« gospodarskem padcu bo tako Slovenija že letos presegla obseg BDP s konca leta 2019. Nadaljuje se okrevanje dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo (predelovalnih dejavnosti in prometa), ki se je začelo že v drugi polovici lanskega leta. Še naprej rastejo tudi investicije v opremo in stroje ter uvoz in izvoz. Krepita se tudi zasebna potrošnja in prodaja v trgovini, s postopnim sproščanjem omejitvenih ukrepov pa okrevajo tudi gostinske in nastanitvene storitve, ugotavljajo na Umaju, kjer sicer v drugi polovici leta pričakujemo tudi ponovno okrevanje v gradbeništvu, spodbujeno z državnimi naložbami.
Na Umarju ob tem menijo, da se bo v zadnjem četrtletju gospodarska rast umirila, tudi ob večji prisotnost virusa v hladnejših mesecih. Zdajšnje omejitve (pogoj PCT) naj bi spodbudile še previdnejše in samoomejitveno obnašanje prebivalstva, kar bo po njihovem prepričanju zavrlo rast predvsem v storitvenih dejavnostih in zasebni potrošnji. Zaradi omejitev na strani ponudbe naj bi se do konca leta umirila tudi rast v predelovalnih dejavnostih.
Z gospodarskim okrevanjem se izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. Negativne posledice koronakrize tudi letos blažijo vladni ukrepi, za katere pričakujejo, da se bodo tudi v prihodnje prilagajali epidemični in gospodarski situaciji. »Za 2021 pričakujemo 0,8-odstotno rast zaposlenosti in 11-odstotno znižanje povprečnega števila brezposelnih, ki bo le še dva odstotka večje kot leta 2019,« pravi direktorica Umarja Maja Bednaš. Okrevanje na trgu dela naj bi se postopoma nadaljevalo tudi v prihodnjih dveh letih.
Ivanc: Rast bi lahko bila še višja
»Izboljšanje napovedi ni presenečenje, saj je denimo lestvica bila postavljena višje že z nedavno objavo BDP v drugem četrtletju. Če ostane naveden četrtletni BDP na podobni ravni tudi v drugi polovici leta, so naši izračuni pokazali, da lahko pričakujemo letos 6,3-odstotno rast. Napoved Umarja o 6,1-odstotni rasti je na spodnji meji teh pričakovanj,« pravi glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, ki ocenjuje, da »gledano v preteklost lahko kar jasno zatrdimo, da so gospodarski trendi v državi najbolj podobni pozitivnem scenariju.«
Umarjeva napoved o rasti za leto 2022 (4,7 odstotka) se mu zdi »nekoliko ambiciozna, sploh ob predpostavki, da je bila že ocena rasti za aktualno leto močno povečana, prav tako pa je bil padec v lanskem letu precej nižji kot smo še predvidevali (minus 4,2 namesto minus 5,5 odstotka).«
Analitiki GZS zdaj pripravljajo svojo jesenske napovedi in bodo svojo aktualno oceno rasti BDP za leto 2021 (4,7 odstotka) »pomembno dvignili, medtem ko jo za prihodnje leto ne bomo dvigovali, razen če ne bomo dobili jasnejše slike o morebitni davčni reformi (razbremenitev plač) ali drugih ukrepih na ravni javnih izdatkov na področju plač ali socialnih transferjev,« pravi Ivanc.
Inflacija medletno 2,5-odstotna
Kar zadeva cene, na Umarju še menijo, da bo inflacija letos v povprečju 1,4-odstotna. K višji rasti cen ob koncu leta (2,5 odstotka medletno) bodo prispevali predvsem višje cene energentov in učinek nizke lanske osnove. Zaradi omejitvenih dejavnikov proizvodnje ob solidnem povpraševanju pa so se začele krepiti tudi cene neenergetskega industrijskega blaga. Na Umarju predvidevajo, da bo rast cen hrane in storitev ostala zmerna, povprečna inflacija pa naj bi se v 2022 povečala na dva odstotka.
Na potezi je vlada
Umarjeva jesenska napoved bo zdaj vladi služila kot makroekonomska podlaga za pripravo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Vlada jih mora sprejeti in poslati v državni zbor do konca meseca.
