Upokojencem se v 2019 nasmiha višji regres
Vlada ima danes na mizi predlog ministra za finance, težak 18 milijonov evrov, ki predvideva zvišanje letnega dodatka za vse upokojence.
Odpri galerijo
Minister za finance Andrej Bertoncelj naj bi presekal pokojninski gordijski vozel. FOTO Leon Vidic
Ljubljana – Prihodnje leto naj bi se vsota letnega dodatka za upokojence povečala za skupaj 18 milijonov evrov, na dobrih 140 milijonov evrov, je po naših virih razvidno iz novele zakona o izvrševanju proračuna (Zipro), ki bo danes na vladni mizi.
To je kompromisni predlog, s katerim naj bi minister za finance Andrej Bertoncelj presekal pokojninsko merjenje moči med Karlom Erjavcem in Alenko Bratušek.
V primerjavi s koalicijskim sporazumom, ki predvideva dva razreda, naj bi bil letni dodatek izplačan v petih različnih razredih, je še razvidno iz dokumenta. Vsi uživalci pokojnin naj bi po tem predlogu dobili višji regres, in sicer v skupnem znesku od 437 evrov za najnižji pokojninski razred do 127 evrov za prejemnike pokojnin, ki presegajo 810 evrov. Manjkajoča proračunska sredstva za zvišanje regresa naj bi po tem predlogu pridobili tudi z zmanjšanjem izplačil za redno delovno uspešnost.
Vlada je včeraj s parafiranjem stavkovnih sporazumov s šolniki in zdravstvenimi delavci prevzela za dodatnih 306 milijonov evrov obveznosti v prihodnjih letih, del jih bo vključenih tudi v rebalans proračuna za leto 2019. Ta naj bi bil po vladnih zagotovilih pripravljen na začetku prihodnjega leta.
»Rezultat pogajanj s sindikati javnega sektorja je ena od okoliščin, ki jih bo morala upoštevati pri pripravi rebalansa. Prizadevali si bomo, da bo rebalans čim skladnejši s pravili EU in da bo sledil zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ,« so nam pojasnili na ministrstvu za finance.
Evropska komisija je včeraj našo državo pozvala, naj sprejme ukrepe za uskladitev proračunskih načrtov s pravili pakta stabilnosti in rasti. V oceni proračunov članic evrskega območja je Slovenija v skupini petih držav (Belgija, Francija, Portugalska in Španija), ki s proračunskimi načrti tvegajo odstopanja od proračunskih pravil, nas opozarjajo v Bruslju.
Slovenija je 15. oktobra v Bruselj poslala osnutek proračunskega načrta, ki je bil pripravljen ob predpostavki nespremenjenih politik. Povsem običajno je, da se tik po menjavi vlade v tak osnutek ne vključijo predvideni ukrepi, so se na ministrstvu za finance odzvali na ugotovitve komisije.
Pojasnjujejo, da so komisijo že oktobra obvestili, da bodo prihodnje leto, »ob rebalansu proračuna 2019, pripravili nov osnutek proračunskega načrta, ki bo čim bolj skladen s pravili EU. Ker javnofinančna konsolidacija še ni končana, ministrstvo za finance poziva k zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ, kar pomeni zajezitev rasti javnofinančnih odhodkov.«
Podobno kot komisija tudi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun zdaj vlado opozarja, da »mora prihodnje leto čim prej sprejeti rebalans, ki bo usklajen z ustreznim osnutkom proračunskega načrta, spremljati pa ga mora tudi nov srednjeročni okvir za pripravo proračunov celotnega sektorja država.«
To je kompromisni predlog, s katerim naj bi minister za finance Andrej Bertoncelj presekal pokojninsko merjenje moči med Karlom Erjavcem in Alenko Bratušek.
V primerjavi s koalicijskim sporazumom, ki predvideva dva razreda, naj bi bil letni dodatek izplačan v petih različnih razredih, je še razvidno iz dokumenta. Vsi uživalci pokojnin naj bi po tem predlogu dobili višji regres, in sicer v skupnem znesku od 437 evrov za najnižji pokojninski razred do 127 evrov za prejemnike pokojnin, ki presegajo 810 evrov. Manjkajoča proračunska sredstva za zvišanje regresa naj bi po tem predlogu pridobili tudi z zmanjšanjem izplačil za redno delovno uspešnost.
Vlada je včeraj s parafiranjem stavkovnih sporazumov s šolniki in zdravstvenimi delavci prevzela za dodatnih 306 milijonov evrov obveznosti v prihodnjih letih, del jih bo vključenih tudi v rebalans proračuna za leto 2019. Ta naj bi bil po vladnih zagotovilih pripravljen na začetku prihodnjega leta.
»Rezultat pogajanj s sindikati javnega sektorja je ena od okoliščin, ki jih bo morala upoštevati pri pripravi rebalansa. Prizadevali si bomo, da bo rebalans čim skladnejši s pravili EU in da bo sledil zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ,« so nam pojasnili na ministrstvu za finance.
Proračunska zaušnica iz Bruslja
Evropska komisija je včeraj našo državo pozvala, naj sprejme ukrepe za uskladitev proračunskih načrtov s pravili pakta stabilnosti in rasti. V oceni proračunov članic evrskega območja je Slovenija v skupini petih držav (Belgija, Francija, Portugalska in Španija), ki s proračunskimi načrti tvegajo odstopanja od proračunskih pravil, nas opozarjajo v Bruslju.
MF: Popravek bo ob rebalansu
Slovenija je 15. oktobra v Bruselj poslala osnutek proračunskega načrta, ki je bil pripravljen ob predpostavki nespremenjenih politik. Povsem običajno je, da se tik po menjavi vlade v tak osnutek ne vključijo predvideni ukrepi, so se na ministrstvu za finance odzvali na ugotovitve komisije.
Pojasnjujejo, da so komisijo že oktobra obvestili, da bodo prihodnje leto, »ob rebalansu proračuna 2019, pripravili nov osnutek proračunskega načrta, ki bo čim bolj skladen s pravili EU. Ker javnofinančna konsolidacija še ni končana, ministrstvo za finance poziva k zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ, kar pomeni zajezitev rasti javnofinančnih odhodkov.«
Podobno kot komisija tudi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun zdaj vlado opozarja, da »mora prihodnje leto čim prej sprejeti rebalans, ki bo usklajen z ustreznim osnutkom proračunskega načrta, spremljati pa ga mora tudi nov srednjeročni okvir za pripravo proračunov celotnega sektorja država.«
