V nadaljevanju preberite:
Štirje od petih Slovencev menijo, da je trajnostnost proizvodnje in uporabe hišnih aparatov pomembna, in so zanjo pripravljeni plačati več. A kljub temu le malce več kot vsak četrti od desetih Slovencev pravi, da na njegovo odločitev močno ali zelo močno vpliva trajnostnost – delež, ki komaj presega polovico deleža med anketiranci v Italiji (77) in Španiji (79 odstotkov).
Tri četrtine Slovencev želi storiti več, da bi trošili bolj trajnostno – enak odstotek jih prav tako meni, da so blagovne znamke in podjetja odgovorni za to, da jih pri tem podpirajo. To so rezultati raziskave, ki jo je v enajstih evropskih državah za BSH Hišni aparati izvedla britanska družba YouGov.
Štirje od petih Slovencev menijo, da je trajnostnost proizvodnje in uporabe hišnih aparatov pomembna, in so zanjo pripravljeni plačati več. A kljub temu le malce več kot vsak četrti od desetih Slovencev pravi, da na njegovo odločitev močno ali zelo močno vpliva trajnostnost – delež, ki komaj presega polovico deleža med anketiranci v Italiji (77) in Španiji (79 odstotkov).
Štirje od petih Slovencev so za trajnostni aparat pripravljeni plačati več.
Slovenija se v primerjavi med državami uvršča na vodilna mesta.
Poraba elektrike in vode je dejavnik pri nakupu velikega hišnega aparata.
Trajnostnost je dejavnik nakupne odločitve
A trajnostnost je za Slovence na področju hišnih aparatov pomembnejša (79 odstotkov) kot pa na področju pohištva, mobilnosti in oblačil (68,66 oziroma 50 odstotkov). Trajnostnost igra večjo vlogo (88 odstotkov) samo na področju hrane. Kljub temu se devet od desetih ljudi pred ali med nakupom pozanima, kako trajnosten je njihov novi hišni aparat.
Ko gre za najbolj pomembne dejavnike pri odločanju glede nakupa električnega aparata, so slovenski anketiranci pogosto navajali lastnosti, kot so življenjska doba in kakovost aparata (79 odstotkov), funkcionalnost (79 odstotkov), poraba vode in elektrike (71 odstotkov). 78 odstotkov jih je prav tako pripravljenih plačati višjo ceno za svoj naslednji veliki hišni aparat, če bo ta energijsko učinkovitejši in/ali proizveden na do okolja prijaznejši način kot sicer enakovreden, a cenejši model. Zato se Slovenija v primerjavi med državami uvršča na vodilna mesta. To so najmanj pripravljeni narediti nizozemski anketiranci (61 odstotkov), najbolj pa italijanski (82 odstotkov).
Poleg tega so Slovenci na splošno pripravljeni preizkusiti nove načine uporabe hišnih aparatov: več kot polovica anketirancev si lahko predstavlja, da bi najela varčne hišne aparate. Gre za koncept, kjer proizvajalec ostaja odgovorni lastnik aparatov, jih popravlja, po rabi pripravi za uporabo v naslednjem gospodinjstvu, po koncu njihove življenjske dobe pa jih reciklira.
Še vedno je veliko prostora za izboljšave na področju učinkovite rabe hišnih aparatov, kot je na primer pogostejša uporaba eko programa.
Pravilna uporaba je glavna spremenljivka
Kljub zmanjšanju emisij CO2 v proizvodnji in kljub oblikovanju učinkovitih gospodinjskih aparatov ima največji učinek na podnebje uporaba hišnih aparatov, ki pa je odvisna od ravnanja posameznih potrošnikov. Raziskava izpostavlja občasno vrzel med stališči in dejanji Slovencev na tem področju. »Rezultati kažejo, da je tema trajnosti pomembna za prebivalce Slovenije in drugih evropskih držav – še posebno ko gre za hišne aparate. Kljub temu vidimo potencial za optimizacijo učinkovite uporabe takšnih aparatov v vsakdanjem življenju. Menimo, da je naša naloga podpirati in obveščati potrošnike, kako lahko to v prihodnosti počnejo še bolje,« je povedala Christine Betz, vodja trajnostnega razvoja v podjetju BSH.
Eden izmed odločilnih dejavnikov za zmanjšanje porabe virov v vsakdanjem življenju je uporaba celotne prostornine pralnega stroja. Čeprav 51 odstotkov Slovencev skoraj vedno napolni svoj pralni stroj do konca, jih 23 odstotkov to naredi le vsakič drugič, 15 odstotkov le vsakič tretjič in 10 odstotkov (skoraj) nikoli.
Švedska v tej kategoriji jasno zaseda zadnje mesto: Le 39 odstotkov tamkajšnjih anketirancev je odgovorilo, da skoraj vedno uporabijo maksimalno prostornino svojega pralnega stroja.
Eko poznamo, a malo uporabljamo
Redna uporaba eko programa prav tako znatno zmanjša obremenitev okolja in stroške elektrike. A le 57 odstotkov slovenskih anketirancev uporablja eko program na svojem pomivalnem stroju vsaj vsakič drugič. Anketiranci iz Španije in Italije na splošno najbolj redno uporabljajo eko program, 68 odstotkov anketirancev iz vsake države ga uporablja vsaj za vsako drugo pomivanje posode. 65 odstotkov anketirancev iz Španije in 63 odstotkov anketirancev iz Italije to počne tudi pri uporabi pralnega stroja.
Poraba elektrike in vode je za 93 odstotkov Slovencev pomemben dejavnik pri nakupu velikega hišnega aparata. V primerjavi med državami se na področju poznavanja porabe pomivalnih strojev Slovenci prav tako uvrščajo precej visoko. 65 odstotkov anketirancev se približno zaveda svoje porabe vode in elektrike – samo Poljaki se z 72 odstotki uvrščajo višje.
INFOGRAFIKA: Delo
