
Neomejen dostop | že od 14,99€
Donald Trump že vse od nastopa svojega drugega predsedniškega mandata buri duhove s provokativnimi mnenji, napovedmi in ukrepi. Eden takšnih je v teh dneh poleg predloga o (začasni) preselitvi Palestincev iz Gaze ter ukinitvi pomoči Južni Afriki zaradi »zaseganja zemlje« uvedba carin za Kanado, Mehiko in Kitajsko, podobna usoda pa naj bi čakala tudi EU. Pri tem se odpira vprašanje, kako bodo nove carine preoblikovale globalne trgovinske tokove.
»Geopolitična rivalstva, zavezništva in ambicije oblikujejo novo podobo globalnega gospodarstva, pri čemer bo uvedba carin ZDA na uvoz v prihodnjih letih ta proces še pospešila. Če obsežnega povečanja carin ne bo, bo globalna trgovina z blagom v prihodnjih osmih letih rasla s povprečno letno stopnjo 2,9 odstotka.
Kljub temu se bodo trgovinske poti znatno spremenile – Severna Amerika bo zmanjšala svojo odvisnost od Kitajske, medtem ko bo Kitajska okrepila povezave z državami globalnega juga, ki si vse bolj utrjujejo položaj na globalnem trgovinskem zemljevidu,« napovedujejo pri družbi Boston Consulting Group (BCG). Pričakovati je, da bo Kitajska obseg trgovine z državami globalnega juga povečala za 1250 milijard dolarjev, letna trgovina med državami globalnega juga pa bo narasla za 673 milijard dolarjev. Pri naraščanju moči teh držav izstopa Indija, ki si prizadeva za vzpostavitev ugodnih odnosov z največjimi svetovnimi gospodarstvi.
BCG-jev center za geopolitiko v svojem najnovejšem poročilu, ki podrobno obravnava regije in sektorje, ki bi jih uvedba carin najbolj prizadela, in je bilo objavljeno teden pred Trumpovo zaprisego, ugotavlja, da bi 60-odstotna carina na kitajske izdelke, 25-odstotna carina na izdelke iz Kanade in Mehike ter 20-odstotna carina na uvoz iz drugih držav, glede na raven uvoza leta 2023, stroške uvoza v ZDA iz glavnih trgovinskih partneric povečala za kar 640 milijard dolarjev.
Pri tem bi carine na kitajsko blago najbolj prizadele potrošniško elektroniko (za dodatnih 61 milijard dolarjev), električne stroje in modne izdelke. Največji vpliv med kategorijami izdelkov, uvoženimi v ZDA, bi sicer občutili avtomobilski deli in vozila, kar bi najbolj prizadelo trgovino z Mehiko, Evropsko unijo in Japonsko.
Kot je pri tem poudarila Melanie Seier Larsen, generalna direktorica in partnerica pri BCG, bo napovedana uvedba carin ZDA znatno preoblikovala globalne trgovinske tokove, hkrati pa odprla nova vprašanja o dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti mednarodnega trgovanja.
»Carine bodo resda spodbujale diverzifikacijo dobavnih verig in okrepile lokalno proizvodnjo, vendar lahko hkrati ustvarijo nepredvidljive motnje na globalnih trgih in dodatne stroške za potrošnike. Slovenska podjetja z regionalnim in globalnim dosegom se soočajo z izzivom gradnje organizacijskih zmogljivosti, ki jim bodo omogočile razmišljanje o različnih poslovnih scenarijih, na katere vplivajo geopolitični odnosi, ki postajajo vse bolj kompleksni. Sodeč po napovedih iz ZDA bomo v naslednjih nekaj letih verjetno priča vse večjemu porastu trgovinskega protekcionizma, saj se bodo druge države in trgovinski bloki verjetno odzvali na ameriško uvedbo carin,« je še dodala.
Zaradi odmikanja trgovinskih poti od zgodovinskih vzorcev in grozečih carin, ki bodo to le še pospešile, bo zato ključno za vsako globalno podjetje prilagajanje tem novim dinamikam, pa opozarja Aparna Bharadwaj, generalna direktorica in partnerka pri BCG ter globalna vodja prakse Global Advantage. Po njenih navedbah naj bi globalna trgovina do leta 2033 presegla 29.000 milijard dolarjev, vendar se poti, po katerih bo to blago potovalo, izjemno hitro spreminjajo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji