
Neomejen dostop | že od 14,99€
Donald Trump je v okviru svoje trgovinske politike uvedel nove carine na uvoz iz Kanade, Mehike in Kitajske, kar bo po njegovih besedah povzročilo »nekaj bolečine« za ameriške potrošnike. Kljub opozorilom ekonomistov o dvigu cen in negativnih posledicah za gospodarsko rast Trump vztraja, da je to nujno zlo za dosego dolgoročnih ciljev.
Trump je na družbenem omrežju truth social zapisal: »Bo kaj bolečine? Ja, morda (ali pa tudi ne!). Ampak Ameriko bomo spet naredili veliko in vse bo vredno cene, ki jo je treba plačati.« Z njegovo izjavo se strinjajo nekateri zagovorniki protekcionistične politike, ki menijo, da bo bolečina kratkotrajna, dolgoročno pa bo ameriško gospodarstvo pridobilo.
Donald Trump v objavi na družbenem omrežju ostro kritizira »carinsko lobistično skupino«, ki jo po njegovem vodi Wall Street Journal, in obtožuje države, kot so Kanada, Mehika in Kitajska, da že desetletja izkoriščajo ZDA. Trdi, da te države škodijo ameriškemu gospodarstvu prek trgovinskih odnosov, kriminala in prosto dostopnih prepovedanih drog.
Trump poudarja, da se takšni praksi bliža konec, saj imajo ZDA velike trgovinske primanjkljaje s številnimi državami in dolgujejo 36 bilijonov dolarjev. Sporoča, da ZDA ne bodo več »neumne države« in da je edina rešitev, da ameriška podjetja proizvajajo doma, s čimer bi se izognila carinam.
Trump prav tako nasprotuje ameriškim subvencijam tujim državam in opozarja na nesorazmerne cene zdravil, saj ameriški državljani po njegovih besedah plačujejo bistveno več kot drugi. Napoveduje, da bo to »zlata doba Amerike«, čeprav priznava, da bodo carine morda povzročile določeno gospodarsko bolečino. Kljub temu vztraja, da bo vse skupaj vredno truda in obljublja spektakularne rezultate pod vodstvom »zdrave pameti«.
Ekonomisti opozarjajo, da bodo višje carine neposredno vplivale na denarnice ameriških gospodinjstev. Po podatkih Budget Laba na univerzi Yale bodo dodatni stroški zaradi carin povprečno ameriško gospodinjstvo obremenili z od 1000 do 1200 dolarjev letno.
V poročilu neprofitne organizacije Tax Foundation je navedeno, da bodo carine zvišale davčne obremenitve za ameriške potrošnike za 830 dolarjev na leto, skupno bi lahko v desetih letih pomenile 1,2 bilijona dolarjev dodatnih stroškov.
Po oceni Goldman Sachsa bo vsak odstotek povečanja efektivne carinske stopnje dvignil cene potrošniških dobrin za 0,1 odstotka, kar pomeni, da bodo tako uvoženi kot domači izdelki dražji. Ameriška podjetja bodo namreč izkoristila manjšo konkurenco iz tujine in zvišala cene.
Trumpova administracija je priznala, da bodo Američani občutili posledice predvsem pri izdelkih, ki jih kupujejo vsak dan. Ekonomist William Reinsch je za Guardian opozoril, da se zaloge ne morejo ustvariti pri vseh dobrinah. »Ne morete skladiščiti avokadov, cvetja ali banan.« Višje cene hrane bodo med prvimi področji, na katerih bodo potrošniki občutili vpliv novih carin.
Dodatno bodo prizadeti sektorji, ki so odvisni od tujih surovin in proizvodnje, kot sta gradbeništvo in avtomobilska industrija. Uvoz gradbenega materiala, kot je jeklo, aluminij ali les, bo dražji, kar bo vplivalo na cene nepremičnin.
V Trumpovi administraciji vztrajajo, da za posledice carin niso odgovorni oni, temveč države, ki se po njihovem nočejo prilagoditi ameriškim zahtevam. Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je izjavila, da bodo Američani višje cene občutili le zato, ker se tuje države upirajo novim pravilom trgovanja. »Če cene narastejo, je to posledica reakcije drugih držav, ne predsednikovih ukrepov.«
V Kanadi in Mehiki so se odzvali z uvedbo povračilnih carin, kar pomeni, da se lahko pritisk na ameriške potrošnike še poveča. Kanadski premier Justin Trudeau je izrazil razočaranje in napovedal zaščitne ukrepe, ki bi lahko še zvišali stroške za ameriške uvoznike in potrošnike.
Trumpovi zavezniki v poslovnem svetu poudarjajo, da je njegova strategija morda boleča, a učinkovita. Jamie Dimon, izvršni direktor JP Morgan, je dejal, da so carine lahko močno orožje za pogajanja. »Če so nekoliko inflacijske, a prispevajo k nacionalni varnosti, je to cena, ki jo je vredno plačati.«
Po mnenju nekaterih ekonomistov je Trumpova taktika ustvarjanja bolečine pri volivcih del njegove širše strategije. Če bo gospodarstvo občutilo negativne posledice carin, lahko Trump pozneje ponudi olajšave kot politični adut pred naslednjimi volitvami.
Medtem ko Trump trdi, da bo kratkoročna bolečina dolgoročno koristila ameriškemu gospodarstvu, analitiki opozarjajo, da bi lahko carine imele trajne negativne posledice. Višje cene, morebitna izguba delovnih mest in zmanjšana konkurenčnost ameriških podjetij bi lahko dolgoročno škodile ameriškemu gospodarstvu.
Vendar ostaja odprto vprašanje, kako dolgo bodo ameriški potrošniki pripravljeni prenašati bolečino, ki jo je Trump napovedal. Če se bodo cene drastično dvignile in bo gospodarstvo upadlo, bi lahko Trumpova politika izgubila podporo, kar bi imelo posledice tudi na političnem parketu.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji