Založbe zadovoljne z nominacijami za najboljši roman

Že nekaj dni je znana peterica najboljših romanov preteklega leta po izboru žirije za nagrado kresnik. Napisali so jih Boris Kolar, Anja Mugerli, Pia Prezelj, Janja Rakuš in Vlado Žabot. V Delu jih bomo v seriji intervjujev podrobneje predstavili med 10. in 14. junijem. Medtem naraščajo napetost in ugibanja, kdo od njih bo na kresni večer domov odnesel kresnika, kot tudi branost nominiranih knjig.

Čeprav je bilo vidnejše odzive na finalno peterico zaznati na spletnih profilih nominirancev, njihovih založb in drugih akterjev literarne skupnosti, je posebnost kresnika prav ta, da je njegova narava izrazito ljudska. To so na svojem prvem skupnem srečanju med drugim poudarili letošnji nominiranci. Po ugotovitvah žirije, ki že nekaj let do zadnjega daje prednost knjižnični izposoji pred pridobitvijo recenzijskih izvodov, se, denimo, kaže porast izposoje izbranih romanov, takoj ko je znan že širši finalni izbor, torej deseterica.

Pet avtorskih svetov, ki ponujajo prepričljive uvide v condition humaine

V tej so bili letos, kot lani, romani sedmih avtoric in treh avtorjev. Izšli so pri petih založbah. V peterici pa so romani štirih: O vinu, kozah in drugih prevarah Borisa Kolarja in Težka voda Pie Prezelj sta izšla pri Gogi, Pričakovanja Anje Mugerli pri Cankarjevi založbi, Tri barve za eno smrt Janje Rakuš pri Literi in Gral Vlada Žabota pri Beletrini, ki je izdala tudi lanski zmagovalni roman Ne bom se več drsal na bajerju pokojnega Lada Kralja.

Raznoliki avtorski svetovi

FOTO: promocijsko gradivo

Tako kot Ne bom se več drsal na bajerju je tudi Gral uredila Tina Vrščaj, lani nominirana tudi kot avtorica romana Na Klancu (Cankarjeva založba, 2022). Ob Žabotovi nominaciji je v imenu založbe povedala: »Vladu Žabotu čestitamo za nov uspeh. Roman Gral si ga je prislužil z izvrstnim slogom in širokim etičnim dometom. Kajti vsili nam tisto, o čemer pravzaprav raje ne bi premišljevali. Opisuje nekaj vojakov iz prve svetovne vojne, ki so za cesarja v imenu Boga klali in preživeli. Potem se znajdejo v dokaj brezizhodnem položaju, ujeti sredi negostoljubnega močvirja, daleč od domovine. Imajo kakšno izbiro ali ne? Kaj je tisto, kar bi jih odrešilo? Je to volja, ki je bila ubita? Je to duh sodelovanja? Ljubezen do bližnjega? Gral je dragocen, ker se loti obdukcije živih mrtvecev in nam do dna odstre 'smisel' vojne.«

FOTO: promocijsko gradivo

Za založbo Litera je nominacijo Janje Rakuš komentiral Aljaž Krivec, ki po besedah glavnega urednika in direktorja založbe Orlanda Uršiča s Tremi barvami za eno smrt stopa na uredniško pot: »V založbi Litera nam vsaka nominacija organsko privabi nasmeh na obraz, pomeni pa tudi priznanje dolgoletnim naporom izdajanja kakovostnega leposlovja. Tri barve za eno smrt so privlačno hipertekstualno in umetnosti zavezano potovanje, ki skozi nenavadno zgodbo ponudi hibrid proznih, esejističnih ter celo video- in avdioelementov. Janja Rakuš te prvine mojstrsko in organsko združi v umetniško delo, ki je tako aktualno kot nadčasovno in ki, kar je zelo redko, omogoča vedno nova in nova branja.«

FOTO: promocijsko gradivo

Izkušeni urednik Andrej Blatnik iz Cankarjeve založbe je nominacijo Anje Mugerli pospremil z besedami: »Cankarjeva založba je v zadnjih desetletjih najbolj uveljavljena zaradi kakovostnih prevodnih izdaj, ki včasih zasenčijo nič manj vrhunska izvirna dela, zato smo zadovoljni, kadar nominacija ali celo nagrada kresnik nanje dodatno opozori, kakor se je leta 2020 zgodilo z Ivano pred morjem Veronike Simoniti. To se ponavlja tudi s Pričakovanji. Ko mi je Anja Mugerli poslala besedilo, sem bil takoj očaran in predlagal le nekaj manjših popravkov, pri vsakem domačem avtorju pa zmeraj z zanimanjem in nekaj skrbi spremljam, kako ga bosta sprejela stroka in širše občinstvo. Pri Anji Mugerli je bila skrb odveč – knjiga se ponatiskuje, nominirana je za kar tri pomembne literarne nagrade (še za Cankarjevo in kritiško sito) in dokazuje, da je pisanje mlajših avtoric v Sloveniji zadnja leta močno kot še nikoli.«

FOTO: promocijsko gradivo

Njegovo tezo potrjuje tudi primer Pie Prezelj, ki se tako kot Janja Rakuš s kresnikovanjem srečuje prvič (v članku ob razglasitvi peterice smo zmotno navedli, da to velja tudi za Anjo Mugerli – leta 2018 je bila namreč v deseterici z romanom Spovin založbe Litera, op. p.) in je poleg nje nominirana za vse omenjene literarne nagrade. »Roman Pie Prezelj Težka voda je na Slovenskem knjižnem sejmu lani prejel nagrado za najboljši prvenec, nominirana je tudi za Cankarjevo nagrado, kritiško sito in zdaj še za kresnika. Bravo, Pia! « so poudarili pri Gogi.

»Veseli nas tudi, da se je Boris Kolar z romanom O vinu, kozah in drugih prevarah uvrstil med peterico. Boris je mojster prepletanja humorja, humanizma in preigravanja zgodovinskih dejstev. Humor je redka kategorija v domači literaturi in veseli smo, da je žirija to prepoznala,« so še dodali »veseli in počaščeni« ob dveh nominacijah, za uvrstitev med peterico pa čestitajo tudi Anji Mugerli, Janji Rakuš in Vladu Žabotu. Lavreat bo znan 23. junija.