Prejemnik nagrade kresnik je Lado Kralj
Medijska hiša Delo je na tokratni kresni večer drugič podelila nagrado mlado pero obetavnemu avtorju in kritiku, že triintridesetič pa nagrado kresnik za najboljši roman preteklega leta. Na Nukovem seznamu lani izdanih del je bilo teh več kot 170.
Žirija v sestavi Igor Bratož, predsednik, Igor Divjak, Igor Žunkovič, Tanja Petrič, Anja Mrak in Robert Kuret je v finalno peterico izbrala romane Materinska knjižica Katje Gorečan, Ne bom se več drsal na bajerju Lada Kralja, Ženska s srebrnim očesom Katarine Marinčič, Zakaj ne pišem Dijane Matković in Na Klancu Tine Vrščaj. O lavreatu so odločili na enourni klavzuri v Cankarjevi spominski sobi. Nagrada znaša 7000 evrov bruto. Lani je kresnika prejel Roman Rozina za roman Sto let slepote.
Prireditev se je sklenila s prižigom kresnega ognja. Vodil jo je Seku M. Condé, kratke pogovore o nominiranih romanih pa Ksenija Horvat. Nastopili so Maroltovke, kantavtor Robert Petan, Laura Krajnc & Zajtrk ter BosaZnova. Slavnostna govornica je bila ministrica za kulturo Asta Vrečko.
V sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature je bila na Rožniku pop-up knjigarna, ki je ponudila romane iz letošnje finalne peterice ter deset naslovov, nagrajenih v preteklih letih.
21.35 Razglasitvi nagrajenca sledi tradicionalni prižig kresa.
21.31 Igor Bratož je prebral utemeljitev žirije: »Obdobje druge svetovne vojne je v slovenski literaturi in literaturi nasploh ena najbolj obdelanih tem – kar pomeni, da je za pisateljice in pisatelje tudi ena najbolj zahtevnih, saj nalaga odkrivanje in artikulacijo novih perspektiv in jezika. Lado Kralj se v romanu Ne bom se več drsal na bajerju ne ubada s povzemanjem velike zgodbe, ki bi delovala kot zgodovinsko in literarno obče mesto, ampak se spusti na specifično lokalno raven medvojne Šiške, ki prvič v slovenski literaturi postane osrednje med- in povojno prizorišče. Tu dobimo živ vpogled v terensko dogajanje, tako glede gospodarskih, izobraževalnih in verskih institucij, ki delujejo na tem območju, s tem povezanimi operacijami varnostno-obveščevalne službe ter politično-birokratska preigravanja in posle znotraj okupatorske ureditve. Kraljev roman odlikuje plastično pisanje, ki je vezano na nizanje epizodnih poglavij. Te med sabo sicer povezuje osrednji lik, ki pa mu Kralj dodaja še druge like in glasove, kar je eden ključnih dejavnikov, da medvojna Šiška pred nami oživi kot specifičen kraj in prizorišče. Obenem Kralj s svojim pisanjem drsi po tanki meji med fikcijo in dokumentaristiko, zaradi česar imamo ob branju njegovega romana občutek žive zgodovine; roman je dobro uresničenje maksime, da do univerzalnega pridemo prek partikularnega. Zgodovina pa je lahko živa ravno zaradi tega, ker se jo obdela na literarno svež način, kjer Kralj izraža posluh tako za sodobno zvrstno hibridizacijo romana kot tudi za dialektiko sredotežnosti in sredobežnosti osrednje pripovedne linije, med razpršenostjo epizod in kontinuiteto celote. Zaradi vsega tega žirija meni, da si Lado Kralj zasluži nagrado kresnik za leto 2023 in se tako posthumno zapiše med ključne avtorje sodobne slovenske literature.«
21.30 V imenu preminulega pisatelja Kralja se je za nagrado zahvalila njegova soproga, igralka Jožica Avbelj. Drugič doslej je bil namreč kresnik podeljen posthumno. Pred tem ga je posthumno prejel Lojze Kovačič za roman Otroške stvari (2004).
21.26 Predsednik žirije Igor Bratož je razglasil, da kresnika prejme Lado Kralj za roman Ne bom se več drsal na bajerju.
21.21 Po glasbenem nastopu zasedbe Zajtrk bo sledila razglasitev prejemnika nagrade kresnik.
21.19 Pia Prezelj je o romanu Na klancu zapisala, da je družinsko-okoljski roman. Vrščajeva je pritrdila, da roman govori o globoki izolaciji okolja, v katerem je odraščala.
21.15 Protagonistka romana Na klancu je zasnovana tako, da kljubuje vsem težavam in krivicam v življenju, je pojasnila pisateljica Tina Vrščaj.
21.11 Kot zadnja nominiranka je na vrsti Tina Vrščaj in njen roman Na klancu.
21.10 »Naslavljati probleme družbe skozi razred se mi je zdelo dober način, kako nasloviti težave mlajše generacije, ki je ostala brez vseh bonitet socializma,« je svoj pristop k pisanju opisala Matkovićeva.
21.07 Dijana Matković je pojasnila, da je njena pozicija v svetu pozicija opazovalke, ki stoji nekje vmes.
21.03 Na vrsti je roman Zakaj ne pišem pisateljice in urednice Dijane Matković.
21.00 Temeljno vprašanje, ki si ga zastavlja junak knjige Ženska s srebrnim očesom, je, kako biti dober, je pojasnila nominiranka Katarina Marinčič.
20.55 Marinčičeva je razkrila, da se je junak njenega romana sprva imenoval Danijel. Ker pa je bil Danijel že junak zadnjega Jančarjevega romana, ga je preimenovala v Emila.
20.50 Na vrsti je odlomek in predstavitev romana Ženska s srebrnim očesom Katarine Marinčič.
20.44 Jožica Avbelj je povedala, da je knjigo, ko je izšla, nesla Ladu Kralju v bolnišnico na Golnik. Ni prav tanka, je takrat dejal. Z romanom je postavil spomenik Šiški, je dejala Ksenija Horvat. Seveda je del Ljubljane, v katerem je odrasel, za vsakega pomemben, ji je odgovorila Jožica Avbelj. Pri nastajanju knjige sta mu med drugim pomagali tudi s hčerjo Bredo. Na vprašanje, kakšen je bil zasebno, je Jožica Avbelj odgovorila, da ga je imela rada, ker je bil pošten človek.
20.41 Na vrsti je predstavitev Lada Kralja in romana Ne bom se več drsal na bajerju. Odlomek iz njegove knjige interpretira njegova soproga, igralka Jožica Avbelj.
20.34 Odvrtel se je prvi predstavitveni video, in sicer nominiranke Katje Gorečan. Ksenija Horvat, ki se je z njo pogovarjala, je pripomnila, da so teme nominiranih romanov letos hudo resne. Katja Gorečan je zgodbo o spontanem splavu Materinska knjižica povezala z zgodbo o mami, ki ima težave s sluhom. Naglušnost je povezala s trojno izolacijo: slabim sluhom, spontanim splavom in kovidom. Otrok, skozi perspektivo katerega pripoveduje, je bil edini način, da zgodbo pove. Javnih razprav o (spontanem) splavu je je bilo pred izidom knjige strah, je dejala, javno se je tudi izrekla o nenasprotovanju umetni prekinitvi nosečnosti. Dodala pa je, da odzivov in morebitnih zlorab izrečenega ni mogoče v naprej predvideti.
20.26 Nastopa kantavtor Robert Petan, ki je posebej za to priložnost napisal pesem na temo kresnika in mladega peresa.
20.20 Pia Prezelj je razglasila letošnja dobitnika nagrade mlado pero.
Mlado pero je prejela dramatičarka, scenaristka in producentka Eva Kučera Šmon, »katere delo odlikuje izrazita formalna in vsebinska drznost, ki pa nikakor ne spodkopava avtoričine jezikovne izbrušenosti in preciznega obvladovanja literarnega gradiva. Izjemno je ne le avtoričino poznavanje področja, v katerega se vpenja, temveč tudi njegovo razširjanje, vpeljevanje novih form in funkcij dramskega oziroma ne-več-dramskega besedila, s čimer se avtorica prepričljivo pridružuje sodobnim slovenskim dramatičarkam, ki v naš prostor v zadnjih letih vpeljujejo tako imenovano novo dramo, rojeno na stičišču literarnih zvrsti. Če avtorico, kot je dejala, zanima »glas kot tak, funkcija avtorjevega glasu kot omniprezentnega dirigenta dramskih likov«, je njen glas izrazito jasen, izpiljen, prodoren in izviren«.
Mlado pero za kritika pa je prejel Kristjan Rakar, »ki se literarne analize enako prepričljivo loteva tako z literarnoteoretskega kot intuitivnega, interpretativnega stališča, ob tem pa bralcu ne ponuja puhlic in se ne zateka v klišejsko obravnavo, temveč svoje teze podaja preudarno, strnjeno in izčiščeno. V jasni obravnavi tako močnejših kot šibkejših potez besedila kritik z izrazito izdelanim avtorskim glasom ter umirjeno samozavestjo, ki izhaja iz podrobnega poznavanja lastnih orodij, sledi lastnemu nasvetu, saj se, je zapisal, dobra literatura »konča drugje, kot se začne, zato mora premakniti, ganiti«. In dobra kritika, dokazuje avtor, prav tako predvsem premika«.
Lani sta slavila piska Tanja Božić in kritik Sašo Puljarević.
20.16 Voditelj je po ministričinem govoru na oder poklical urednika kulturne redakcije Andreja Predina in novinarko Pio Prezelj. Urednik je poudaril, da je kresnik za kulturno uredništvo Dela vrhunec leta. Tako Delo kot kresnik bosta prisotna tudi na frankfurtskem knjižnem sejmu ob podpori ministrstva za kulturo in Javne agencije za knjigo.
Od leta 2020 izvajamo tudi projekt Mlado pero, ki ga vodi Pia Prezelj. Mladi kritiki in literati po njenem dokazujejo, da se nam za kakovost sodobne slovenske literature in literarne skupnosti ni treba bati.
20.11 Ministrica Asta Vrečko je v nagovoru dejala, da je kresnik ne le praznik narave, temveč tudi več kot trideset let praznik slovenske proze. Štiri nominiranke v peterici je pozdravila, saj ženskih glasov, literature, izpisane skozi ženske oči, v našem prostoru primanjkuje. Pripovedovanje zgodb je človeku intrinzično in zgodbe nas povezujejo, je še poudarila. Ob koncu govora se je zahvalila družbi Delo za prispevek k slovenski literaturi.
20.07 Direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša je pozdravila zbrane ter poudarila, da letos v finalni peterici prvič prevladujejo ženske. Poudarila je tudi angažma medijske hiše Delo pri promoviranju dobre literature in spodbujanju mladih peres. Poslanstvo Dela je tudi spodbujanje branja, je nadaljevala in med drugim dodala, da otroci, ki berejo, berejo tudi kot odrasli.
20.04 Goste in obiskovalce na Rožniku je pozdravil voditelj Seku M. Condé in spomnil, da vokalna skupina Maroltovke, ki je izvedla uvodni napev, prihaja iz folklorne skupine France Marolt, ki letos praznuje 75 let. Pozdravil je tudi ministrico Asto Vrečko in upravo medijske hiše Delo ter kresnikovo žirijo, ki ji predseduje Igor Bratož. Kresnice so žirijo pospremile v klavzuro v Cankarjevo spominsko sobo, kjer bo odločala o zmagovalnem romanu.
20.00 Z ljudskim napevom se je začela 33. podelitev kresnika.
