V Ljutomeru podelili nagrade za najboljše žanrske filme

Prejšnji teden se je vsa država kuhala v peklenski pripeki, pa vendar je bilo daleč najbolj peklensko vzdušje v Ljutomeru, kjer je že enaindvajsetič potekal Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. Od srede do sobote se je mestece prelevilo v svetovno središče vsega tistega, kar je sicer na filmskih festivalih praviloma prezrto in potlačeno, torej žanrskih filmov, brez cenzure in omejitev. Na številnih lokacijah po mestecu je na filmskih platnih skorajda brez prestanka brizgala kri, medtem ko so na mestnem trgu zombiji, pankerji in drugi ljubitelji ekscesnih filmskih poslastic okušali rujno kapljico okoliških vinogradov. 

Čeprav festival slovi predvsem po grozljivkah, je letos prevladoval žanr srhljivke, ki pa večinoma niso bile nič manj krvave. V štirih dneh (otroški program se je sicer nadaljeval tudi še v nedeljo) se je na ljutomerških platnih zvrstilo skoraj 50 filmov, medtem pa so potekale še številne druge dejavnosti, od degustacij vin in spektakularne zombi povorke do predavanj in delavnic, kot sta, denimo, delavnica izdelovanja nakita iz kosti ali delavnica izdelovanja umetnih ran. Poleg tega je v vročini vabilo mestno kopališče, ki je izjemno priročno tik pred taborom, kjer so udeleženci festivala lahko šotorili brezplačno. 

Nagradili najmanj krvave

Zaradi tako pestre ponudbe dogodkov bi si človek skoraj želel, da bi se lahko razcepil ali celo razčetveril in bil na več koncih hkrati. Sicer na filmskih platnih razkosavanj ni manjkalo, zaradi česar je še toliko bolj presenetljivo, da sta tako strokovna žirija kot publika na koncu nagradili ravno celovečerca, ki sta bila izmed vseh najmanj krvava, nasilna in grozljiva. Hudega mačka, kot se, količinam vina na festivalu primerno, imenuje ljutomerski oskar za najboljši celovečerni film, je prejel Gospod K., nadrealistična alegorična drama scenaristke in režiserka Tallulah H. Schwab, v kateri se mešajo vplivi Kafke in Lovecrafta.

Glavno nagrado je prejela Tallulah H. Schwab. FOTO: Grossmannov festival

Občinstvo festivala je najbolj navdušila sentimentalna ukrajinska znanstvenofantastična ljubezenska melodrama Ti si vesolje, ki je po vzdušju predstavljala verjetno največji odklon od siceršnjega filmskega programa. Posebno omembo žirije si je zaslužil še fantastično glamurozni metatriler Odsev v mrtvem diamantu, hommage filmom o Jamesu Bondu in evropski srhljivki sedemdesetih let nasploh, ki pa je z izjemno nadrealistično montažo v izvirnosti daleč presegal svoje vzornike. 

Nagrado za najboljši glasbeni dokumentarec je letos prejel Grandpa Guru, film o pevcu skupine Kultur Shock, posebno omembo pa si je prislužil slovenski 100 dB – Indust Bag. Hudi maček za najboljši kratki film je šel v roke kanadskega Jedca časa, nagrado Evropske federacije festivalov fantastičnega filma za najboljši evropski fantastični kratki film pa je pobral britanski Biserni glavnik. Za vinska šampiona in verjetno glavna krivca za številne hude mačke pa sta bila razglašena Kosov šipon in Škrgetov laški rizling. 

Motorke so pele

Morda je bil netekmovalni filmski program letos celo zanimivejši od tekmovalnega, gotovo pa je bil še bolj ekstravaganten. Posebno omembo si zasluži Maldoror, po resničnih dogodkih posneta brutalna srhljivka kultnega belgijskega režiserja Fabricea du Welza, ki je pred približno dvema desetletjema prodrl z danes že klasično grozljivko Kalvarija. Du Welz je bil letos tudi eden izmed članov Grossmannove strokovne žirije in gost festivala, intervju z njim bomo v Delu objavili v kratkem.

FOTO: promocijsko gradivo

Seveda niso manjkali niti tako imenovana found footage grozljivka, animirani horror, kopica parodičnih in komičnih grozljivk, niti dokumentarec o žanrskem filmu. Med vso to ekstravaganco se je našel celo popolnoma odpiljen horror muzikal. Posebno navdušujoče odkritje je bila argentinska grozljivka Izdelovalec lutk, ki ji je uspelo biti tako osladna in ostudna obenem, kot če bi Wes Anderson posnel Teksaški pokol z motorko.

Ljutomer, kjer je Karol Grossmann pred 120 leti posnel prve filmske prizore na Slovenskem, tako po zaslugi predanega dela ekipe zanesenjaških cinefilov še vedno ostaja ena najpomembnejših lokacij za slovenske ljubitelje filmov, Grossmannov festival pa daleč najbolj ekstravaganten, subverziven in odbit filmski dogodek v širši okolici.