Nazaj na morje z novo posadko
Med 12. in 17. oktobrom bodo na Obali vrteli najnovejše domače filme. V tekmi za vesne je deset celovečercev.
Odpri galerijo
Marija Zidar je v dokumentarcu Odpuščanje želela razkriti kompleksnejšo podobo patriarhalne družbe in konflikta v njej, ki ga opazuje kot ženska.
Z novim imenom, novim direktorjem, v novem terminu in še nekaj spremembami se Festival slovenskega filma (zdaj so mu dodali še Portorož) vrača tja, kjer se je v zadnjih letih dodobra usidral – na Obalo. Lani ga je organizator Slovenski filmski center zaradi epidemije preselil v Ljubljano, kjer so ga tik pred ponovnim zaprtjem države izpeljali v živo.
Prva novost letošnjega festivala je direktor. Štafeto je za tri leta od Jelke Stergel prevzel filmski in televizijski scenarist ter režiser Bojan Labović, ki je ob prevzemu nove vloge aprila napovedal nekaj ambicioznih sprememb. Med drugim ima idejo za franšizo z blagovno znamko FSF, ki bi ponudila posebno edicijo festivala za dokumentarce, v prihodnosti bi oblikoval tudi posebno skupino, ki bi skrbela za konceptualni in izvedbeni del festivala, vključno z odprtjem in podelitvijo nagrad. Jelka Stergel letos bedi nad strokovnim programom.
Seveda novih ciljev ni mogoče vpeljati v enem letu, zato je nova ekipa začela z manjšimi spremembami, med njimi so filmski evro za študente filma – simbolični prispevek enega evra, ki bo vštet v ceno vstopnice, ta bo zato nekoliko višja kot pretekla leta. Festival uvaja tudi naziv »prijatelj slovenskega filma«, to bo častni gost, ki ga veže tesna vez bodisi s slovenskim občinstvom bodisi s slovensko filmsko produkcijo. Letos je »prijatelj slovenskega filma« srbski režiser Slobodan Šijan, čigar kultni filmi, kot sta Kdo neki tam poje in Maratonci tečejo častni krog, so v Sloveniji med najbolj gledanimi.
V novem terminu – s septembra so festival prestavili na oktober, na konec turistične sezone, s čimer bo po mnenju organizatorjev pridobil vidnost – gledalcev od Avditorija Portorož do razstavišča Monfort, ki sta osrednji prizorišči festivala, ne bo več prevažal poseben avtobus, temveč bodo imeli na voljo nekaj koles, kar je festivalski prispevek k manjši obremenitvi okolja.
Program je po novem razvrščen v tematske sklope, so povedali na novinarski konferenci. »Danes Nekoč, kadar gre za filme, ki se spogledujejo z zgodovino, Lokalno Daleč, kadar je zgodba tu, pred nami, a je ne vidimo in nam jo razkrije film, Globalno Blizu, kadar se je zgodilo daleč, pa na neki način zadeva tudi nas, Pretekla Sodobnost, kadar se zdi, da je vseeno, ali se zgodba filma zgodi včeraj, danes ali v prihodnosti, in Odprto Okolje, kadar se film posveti okolju ali okolje filmu.« Vsakemu tematskemu sklopu je posvečen en festivalski dan. Prav tako je spremenjen način predvajanja kratkih filmov, ki ne bodo več predfilmi celovečercev, ampak bodo povezani v sklope in predvajani samostojno.
Bojan Labović je s filmsko kritičarko Veroniko Zakonjšek in filmskim teoretikom Nacetom Zavrlom izmed 125 prijavljenih filmov izbral uradni in tekmovalni program. V uradni program festivala se je uvrstilo 87 filmov, od tega 54 v tekmovalni program: deset celovečernih, deset manjšinskih koprodukcij, dva srednjemetražna, dvajset kratkih in dvanajst študijskih filmov. Direktor na novinarski konferenci ni izpostavil nobenega filma iz programa, da ne bi komu naredil krivice, kot rekordnega pa je označil izbor manjšinskih koprodukcij, ki jih je deset – sem sta všteta tudi dokumentarna filma Žica v režiji Tihe K. Gudac ter Starec in štorklja Tomislava Jelinčića in kratki film Kazenski strel Roka Bička. Med celovečerci bodo v Portorožu zavrteli tudi v Cannesu prikazan in nagrajen film Morena Antonete Alamat Kusijanović in Telesce Laure Samani, ki je prav tako doživel premiero na canskem festivalu.
Med celovečerci, ki se bodo potegovali za glavno nagrado vesna, je šest igranih in štirje dokumentarni. To so z estetiko in etiko priljubljene skupine Matter prežeta Ameba v režiji Blaža Završnika, film Prasica, slabšalni izraz za žensko v režiji Tijane Zinajić o mladi slikarki, zataknjeni v žurerski vsakdan, ki mora enkrat vendarle odrasti, tragikomedija Inventura Darka Sinka o razblinjeni iluziji sveta junaka, ki ugotovi, da ima veliko sovražnikov, Zastoj Vinka Möderndorferja o usodnem srečanju dveh zakonskih parov z različnih koncev družbene lestvice ter filma, ki sta že doživela premiero v kinu, Nekoč so bili ljudje Gorana Vojnovića in Sanremo Miroslava Mandića. Prikazali bodo tudi celovečerne dokumentarce: Filmski obzornik 80 – Metka, Meki v režiji Nike Autor pripoveduje o življenju danes osemdesetletne Mariborčanke Metke Autor, delavke Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri, Iskre v času – svetovni računalniški podvig o nastanku podjetja Iskra Delta v režiji Jurija Grudna, v tujini nagrajen film Odpuščanje o umoru, maščevanju in tradicionalnih zakonih patriarhalne družbe v albanskem visokogorju režiserke Marije Zidar ter novi dokumentarec Igorja Šterka Septembrska klasa, portret generacije, ki je nekaj let pred začetkom vojne in razpadom Jugoslavije služila vojaški rok v JNA na otoku Vis.
Novost festivala je, kot omenjeno, da bodo srednjemetražni in kratki filmi predstavljeni v sklopih, ne več kot predfilmi, s čimer jim je hotel novi direktor zagotoviti več pozornosti. V tekmovalni program sta uvrščena srednjemetražca Pozabljeni grob režiserja Zvezdana Martića in Sinovi burje Mihe Čelarja, v naboru 21 kratkometražcev v tekmi za nagrade pa so filmi različnih zvrsti, tudi animirani. Med njimi si bomo ogledali igrani kratkometražec Sestre v režiji Kukle, dokumentarni Komaj čakam, da prideš Tomaža Groma, eksperimentalni Vdor Matevža Jermana in Nika Novaka ter animirani in pred kratkim v Ottawi nagrajeni Steakhouse Špele Čadež.
Jelka Stergel je napovedala bogat spremljevalni program, ki ga bo 11. septembra napovedala predfestivalska delavnica v Ljubljani z režiserjema, ki imata izkušnjo s Hollywoodom oziroma Netflixom, Mitjo Okornom in Janom Belclom. V Portorožu v Beli dvorani Avditorija se bo 12. oktobra ob 18. uri dogajanje začelo z odprtjem razstave, posvečene letošnji Badjurovi nagrajenki Emiliji Soklič, inovatorki in inženirki filmskega zvoka. Vsak dan bodo okrogle mize, strokovni posveti in delavnice, posvečene aktualnim filmskim problematikam ter izmenjavi izkušenj in strokovnih znanj. Večino dogodkov bodo prenašali po spletu. Skrbno je odbran tudi večerni glasbeni program, ki bo od četrtka do sobote potekal v razstavišču Monfort in je namenjen najširšemu občinstvu. Nastopajoče Lovra Ravbarja z zasedbo, Kennyja Blues Bossa Wayna in The Dreams je izbral sam Brane Rončel, ki bo v sredo nastopil v vlogi didžeja.
Prva novost letošnjega festivala je direktor. Štafeto je za tri leta od Jelke Stergel prevzel filmski in televizijski scenarist ter režiser Bojan Labović, ki je ob prevzemu nove vloge aprila napovedal nekaj ambicioznih sprememb. Med drugim ima idejo za franšizo z blagovno znamko FSF, ki bi ponudila posebno edicijo festivala za dokumentarce, v prihodnosti bi oblikoval tudi posebno skupino, ki bi skrbela za konceptualni in izvedbeni del festivala, vključno z odprtjem in podelitvijo nagrad. Jelka Stergel letos bedi nad strokovnim programom.
Seveda novih ciljev ni mogoče vpeljati v enem letu, zato je nova ekipa začela z manjšimi spremembami, med njimi so filmski evro za študente filma – simbolični prispevek enega evra, ki bo vštet v ceno vstopnice, ta bo zato nekoliko višja kot pretekla leta. Festival uvaja tudi naziv »prijatelj slovenskega filma«, to bo častni gost, ki ga veže tesna vez bodisi s slovenskim občinstvom bodisi s slovensko filmsko produkcijo. Letos je »prijatelj slovenskega filma« srbski režiser Slobodan Šijan, čigar kultni filmi, kot sta Kdo neki tam poje in Maratonci tečejo častni krog, so v Sloveniji med najbolj gledanimi.
V filmu Sanremo režiserja Miroslava Mandića zanima nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo. Foto Silvia Zeitlinger
V novem terminu – s septembra so festival prestavili na oktober, na konec turistične sezone, s čimer bo po mnenju organizatorjev pridobil vidnost – gledalcev od Avditorija Portorož do razstavišča Monfort, ki sta osrednji prizorišči festivala, ne bo več prevažal poseben avtobus, temveč bodo imeli na voljo nekaj koles, kar je festivalski prispevek k manjši obremenitvi okolja.
Za vesne tekmuje 54 filmov
Program je po novem razvrščen v tematske sklope, so povedali na novinarski konferenci. »Danes Nekoč, kadar gre za filme, ki se spogledujejo z zgodovino, Lokalno Daleč, kadar je zgodba tu, pred nami, a je ne vidimo in nam jo razkrije film, Globalno Blizu, kadar se je zgodilo daleč, pa na neki način zadeva tudi nas, Pretekla Sodobnost, kadar se zdi, da je vseeno, ali se zgodba filma zgodi včeraj, danes ali v prihodnosti, in Odprto Okolje, kadar se film posveti okolju ali okolje filmu.« Vsakemu tematskemu sklopu je posvečen en festivalski dan. Prav tako je spremenjen način predvajanja kratkih filmov, ki ne bodo več predfilmi celovečercev, ampak bodo povezani v sklope in predvajani samostojno.
Bojan Labović je s filmsko kritičarko Veroniko Zakonjšek in filmskim teoretikom Nacetom Zavrlom izmed 125 prijavljenih filmov izbral uradni in tekmovalni program. V uradni program festivala se je uvrstilo 87 filmov, od tega 54 v tekmovalni program: deset celovečernih, deset manjšinskih koprodukcij, dva srednjemetražna, dvajset kratkih in dvanajst študijskih filmov. Direktor na novinarski konferenci ni izpostavil nobenega filma iz programa, da ne bi komu naredil krivice, kot rekordnega pa je označil izbor manjšinskih koprodukcij, ki jih je deset – sem sta všteta tudi dokumentarna filma Žica v režiji Tihe K. Gudac ter Starec in štorklja Tomislava Jelinčića in kratki film Kazenski strel Roka Bička. Med celovečerci bodo v Portorožu zavrteli tudi v Cannesu prikazan in nagrajen film Morena Antonete Alamat Kusijanović in Telesce Laure Samani, ki je prav tako doživel premiero na canskem festivalu.
Glavni lik filma Prasica, slabšalni izraz za žensko v režiji Tijane Zinajić je neprilagojena ženska, ki hrepeni po vsem, po čemer hrepeni tudi prilagojena ženska, le da se s tem spopada drugače. Foto Saša Huzjak
Razblinjene iluzije, usodna srečanja, zamere in odpuščanja
Med celovečerci, ki se bodo potegovali za glavno nagrado vesna, je šest igranih in štirje dokumentarni. To so z estetiko in etiko priljubljene skupine Matter prežeta Ameba v režiji Blaža Završnika, film Prasica, slabšalni izraz za žensko v režiji Tijane Zinajić o mladi slikarki, zataknjeni v žurerski vsakdan, ki mora enkrat vendarle odrasti, tragikomedija Inventura Darka Sinka o razblinjeni iluziji sveta junaka, ki ugotovi, da ima veliko sovražnikov, Zastoj Vinka Möderndorferja o usodnem srečanju dveh zakonskih parov z različnih koncev družbene lestvice ter filma, ki sta že doživela premiero v kinu, Nekoč so bili ljudje Gorana Vojnovića in Sanremo Miroslava Mandića. Prikazali bodo tudi celovečerne dokumentarce: Filmski obzornik 80 – Metka, Meki v režiji Nike Autor pripoveduje o življenju danes osemdesetletne Mariborčanke Metke Autor, delavke Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri, Iskre v času – svetovni računalniški podvig o nastanku podjetja Iskra Delta v režiji Jurija Grudna, v tujini nagrajen film Odpuščanje o umoru, maščevanju in tradicionalnih zakonih patriarhalne družbe v albanskem visokogorju režiserke Marije Zidar ter novi dokumentarec Igorja Šterka Septembrska klasa, portret generacije, ki je nekaj let pred začetkom vojne in razpadom Jugoslavije služila vojaški rok v JNA na otoku Vis.
Film Vinka Möderndorferja Zastoj govori o družbeni zablodi, iz katere brez medsebojnega razumevanja in upoštevanja humanističnih vrednot ne bo izhoda. Fotografiji arhiv FSF
Novost festivala je, kot omenjeno, da bodo srednjemetražni in kratki filmi predstavljeni v sklopih, ne več kot predfilmi, s čimer jim je hotel novi direktor zagotoviti več pozornosti. V tekmovalni program sta uvrščena srednjemetražca Pozabljeni grob režiserja Zvezdana Martića in Sinovi burje Mihe Čelarja, v naboru 21 kratkometražcev v tekmi za nagrade pa so filmi različnih zvrsti, tudi animirani. Med njimi si bomo ogledali igrani kratkometražec Sestre v režiji Kukle, dokumentarni Komaj čakam, da prideš Tomaža Groma, eksperimentalni Vdor Matevža Jermana in Nika Novaka ter animirani in pred kratkim v Ottawi nagrajeni Steakhouse Špele Čadež.
Jelka Stergel je napovedala bogat spremljevalni program, ki ga bo 11. septembra napovedala predfestivalska delavnica v Ljubljani z režiserjema, ki imata izkušnjo s Hollywoodom oziroma Netflixom, Mitjo Okornom in Janom Belclom. V Portorožu v Beli dvorani Avditorija se bo 12. oktobra ob 18. uri dogajanje začelo z odprtjem razstave, posvečene letošnji Badjurovi nagrajenki Emiliji Soklič, inovatorki in inženirki filmskega zvoka. Vsak dan bodo okrogle mize, strokovni posveti in delavnice, posvečene aktualnim filmskim problematikam ter izmenjavi izkušenj in strokovnih znanj. Večino dogodkov bodo prenašali po spletu. Skrbno je odbran tudi večerni glasbeni program, ki bo od četrtka do sobote potekal v razstavišču Monfort in je namenjen najširšemu občinstvu. Nastopajoče Lovra Ravbarja z zasedbo, Kennyja Blues Bossa Wayna in The Dreams je izbral sam Brane Rončel, ki bo v sredo nastopil v vlogi didžeja.
