André Rieu: Uročil ga je tričetrtinski takt, ritem valčka
Nizozemski violinist in dirigent se z orkestrom vrača v Stožice, jutri bo že tretjič pri nas
Odpri galerijo
André Rieu, nasmejani kralj valčka. Foto Marcel Van Hoorn
Za vse ljubitelje valčkov bo jutri poseben dan, kajti v glavnem mestu bo v dvorani Stožice spet gostoval svetovni zvezdnik André Rieu, ki je klasično glasbo prepojil s pop pristopom.
Nastopi njegovega orkestra so polni sproščenosti in duhovitosti. Tako se trudi narediti klasično glasbo dostopnejšo širšim množicam ljubiteljev glasbe. Na njegovem repertoarju so najpogosteje valčki znamenitih Straussov, pa tudi kakšna polka. V program rad uvrsti še ruske romance, irske poskočnice, zimzelene melodije iz ameriških muzikalov ter orkestrirane različice priljubljenih pop pesmi.
Kot André Léon Marie Nicolas Rieu se je rodil 1. oktobra 1949 v Maastrichtu v družini francoskih hugenotov. Ime je dobil po očetu, ki je bil dirigent Maastrichtskega simfoničnega orkestra, tako je bila sinu glasba položena že v zibelko. Mali André se je pri petih letih začel učiti violino in že zgodaj pokazal tudi navdušenje nad orkestrom. Violino je študiral na kraljevem konservatoriju v Liègeu, na maastrichtskem konservatoriju, bruseljski glasbeni akademiji in doštudiral na bruseljskem kraljevem konservatoriju.
O svoji ljubezni do glasbe pravi, da je njegovo zasebno življenje zadnjih dvajset letih intenzivno prepleteno z glasbeno kariero, tako da ju je težko ločiti. »Ves čas je bila moja žena Marjorie vpletena v vse ravni mojega dela. Moje življenje je glasba in glasba je tisto, kar vedno delava in nikoli ni dolgčas. Svet glasbe me je očaral že kot otroka. Oče je bil dirigent in dobro se spomnim njegovega orkestra in veličastnega zvoka, ki ga je ustvarjal. Ko sem videl vse tiste violinske loke, ki so se premikali sočasno ... To se mi je zdelo fantastično. Hkrati pa se spomnim tudi tega, da me je vedno presenetila resnobna in zadržana atmosfera na koncertih. Vsi so bili videti strašansko resni, nihče ni smel zakašljati ali se celo zasmejati, pa naj je glasba izražala še toliko veselja in radosti.«
Ko je ugotovil, da resnost na koncertih klasične glasbe občinstvo spravlja v strah in odganja poslušalce, si je zaželel nekaj povsem nasprotnega. Ubral je popolnoma drugačen pristop k podajanju klasične glasbe in delo je obrodilo sadove, saj je doživel svetovni uspeh. »Na naših koncertih je veselo. In veste zakaj? Zato, ker moj orkester sestavljajo mladi zagnani glasbeniki, ki svoje srce in dušo prelijejo v glasbo vsak večer, ko nastopamo. Na koncertu se jaz, člani orkestra, še posebno pa občinstvo veliko smejimo. Glasba nas ponese skupaj, tako da brundamo zraven, ploskamo in skačemo naokoli. Marsikaj se dogaja. Vsak večer je čudovita izkušnja za nastopajoče ter občinstvo in po mojem mnenju za glasbenika ni večjega užitka.«
André Rieu s 60-članskim Orkestrom Johanna Straussa, največjim zasebnim orkestrom na svetu, res rad veliko nastopa, saj z njim ta neugnani Nizozemec potuje po svetu že več kot tri desetletja. Vsako leto nastopi pred več kot 600.000 oboževalci, kajti ima približno sto koncertov, na katerih občinstvo zabava s svojim programom, v katerem ne manjka presenečenj in vrhunskih mednarodnih solistov.
Razglasili so ga za kralja valčka. Svoje navdušenje nad njim je pojasnil z besedami: »Ko sem na glasbeni akademiji študiral violino, so me prosili, naj igram v salonskem orkestru. Tam sem prvič igral valček Zlato in srebro Frantza Léharja. Kakšno razodetje je bilo to! Takoj me je uročil utrip, ki je leta pozneje skoraj postal ritem mojega življenja: tričetrtinski takt, ritem valčka. S svojim orkestrom danes igram še kaj drugega kot le valčke. Še vedno pa radi zaigramo Zlato in srebro.« Vsakega julija Rieu priredi serijo tradicionalnih koncertov na prostem na trgu Vrijthof v domačem Maastrichtu.
Prodal je več kot 40 milijonov cedejev in devedejev, okoli 30 njegovih singlov se je zavihtelo na vrh različnih glasbenih lestvic in prejel je več kot 500 nagrad. Njegovi posnetki na youtubu so dosegli več kot milijardo ogledov, na facebooku pa ima 3,4 milijona sledilcev.
Nastopi njegovega orkestra so polni sproščenosti in duhovitosti. Tako se trudi narediti klasično glasbo dostopnejšo širšim množicam ljubiteljev glasbe. Na njegovem repertoarju so najpogosteje valčki znamenitih Straussov, pa tudi kakšna polka. V program rad uvrsti še ruske romance, irske poskočnice, zimzelene melodije iz ameriških muzikalov ter orkestrirane različice priljubljenih pop pesmi.
Glasba mu je bila položena že v zibelko
Kot André Léon Marie Nicolas Rieu se je rodil 1. oktobra 1949 v Maastrichtu v družini francoskih hugenotov. Ime je dobil po očetu, ki je bil dirigent Maastrichtskega simfoničnega orkestra, tako je bila sinu glasba položena že v zibelko. Mali André se je pri petih letih začel učiti violino in že zgodaj pokazal tudi navdušenje nad orkestrom. Violino je študiral na kraljevem konservatoriju v Liègeu, na maastrichtskem konservatoriju, bruseljski glasbeni akademiji in doštudiral na bruseljskem kraljevem konservatoriju.
Ples dveh korakov
Valček se je pojavil v Evropi konec 18. stoletja kot hitri ples, pri katerem plesalec partnerico trdno drži za pas, zaradi česar se je razvnela javna polemika o vulgarnosti takega plesa. Temeljil je na dveh korakih in poskoku ali zasuku, zato so mu rekli tudi ples dveh korakov. Najprej ni bilo primerne glasbe, ker ni bilo preprosto plesati v tričetrtinskem taktu. Šele ko je Carl Maria von Weber leta 1819 napisal Povabilo na ples, so našli pravi ritem, k svetovni priljubljenosti valčka pa sta pripomogla Josef Lanner in Johann Strauss mlajši, ki se ga je prijelo ime kralj valčkov.
Valček se je pojavil v Evropi konec 18. stoletja kot hitri ples, pri katerem plesalec partnerico trdno drži za pas, zaradi česar se je razvnela javna polemika o vulgarnosti takega plesa. Temeljil je na dveh korakih in poskoku ali zasuku, zato so mu rekli tudi ples dveh korakov. Najprej ni bilo primerne glasbe, ker ni bilo preprosto plesati v tričetrtinskem taktu. Šele ko je Carl Maria von Weber leta 1819 napisal Povabilo na ples, so našli pravi ritem, k svetovni priljubljenosti valčka pa sta pripomogla Josef Lanner in Johann Strauss mlajši, ki se ga je prijelo ime kralj valčkov.
O svoji ljubezni do glasbe pravi, da je njegovo zasebno življenje zadnjih dvajset letih intenzivno prepleteno z glasbeno kariero, tako da ju je težko ločiti. »Ves čas je bila moja žena Marjorie vpletena v vse ravni mojega dela. Moje življenje je glasba in glasba je tisto, kar vedno delava in nikoli ni dolgčas. Svet glasbe me je očaral že kot otroka. Oče je bil dirigent in dobro se spomnim njegovega orkestra in veličastnega zvoka, ki ga je ustvarjal. Ko sem videl vse tiste violinske loke, ki so se premikali sočasno ... To se mi je zdelo fantastično. Hkrati pa se spomnim tudi tega, da me je vedno presenetila resnobna in zadržana atmosfera na koncertih. Vsi so bili videti strašansko resni, nihče ni smel zakašljati ali se celo zasmejati, pa naj je glasba izražala še toliko veselja in radosti.«
Ko je ugotovil, da resnost na koncertih klasične glasbe občinstvo spravlja v strah in odganja poslušalce, si je zaželel nekaj povsem nasprotnega. Ubral je popolnoma drugačen pristop k podajanju klasične glasbe in delo je obrodilo sadove, saj je doživel svetovni uspeh. »Na naših koncertih je veselo. In veste zakaj? Zato, ker moj orkester sestavljajo mladi zagnani glasbeniki, ki svoje srce in dušo prelijejo v glasbo vsak večer, ko nastopamo. Na koncertu se jaz, člani orkestra, še posebno pa občinstvo veliko smejimo. Glasba nas ponese skupaj, tako da brundamo zraven, ploskamo in skačemo naokoli. Marsikaj se dogaja. Vsak večer je čudovita izkušnja za nastopajoče ter občinstvo in po mojem mnenju za glasbenika ni večjega užitka.«
Razglasili so ga za kralja valčka
André Rieu s 60-članskim Orkestrom Johanna Straussa, največjim zasebnim orkestrom na svetu, res rad veliko nastopa, saj z njim ta neugnani Nizozemec potuje po svetu že več kot tri desetletja. Vsako leto nastopi pred več kot 600.000 oboževalci, kajti ima približno sto koncertov, na katerih občinstvo zabava s svojim programom, v katerem ne manjka presenečenj in vrhunskih mednarodnih solistov.
Razglasili so ga za kralja valčka. Svoje navdušenje nad njim je pojasnil z besedami: »Ko sem na glasbeni akademiji študiral violino, so me prosili, naj igram v salonskem orkestru. Tam sem prvič igral valček Zlato in srebro Frantza Léharja. Kakšno razodetje je bilo to! Takoj me je uročil utrip, ki je leta pozneje skoraj postal ritem mojega življenja: tričetrtinski takt, ritem valčka. S svojim orkestrom danes igram še kaj drugega kot le valčke. Še vedno pa radi zaigramo Zlato in srebro.« Vsakega julija Rieu priredi serijo tradicionalnih koncertov na prostem na trgu Vrijthof v domačem Maastrichtu.
Več kot milijarda ogledov
Prodal je več kot 40 milijonov cedejev in devedejev, okoli 30 njegovih singlov se je zavihtelo na vrh različnih glasbenih lestvic in prejel je več kot 500 nagrad. Njegovi posnetki na youtubu so dosegli več kot milijardo ogledov, na facebooku pa ima 3,4 milijona sledilcev.
