Kulturniki od prihodnje vlade pričakujejo ustrezno mesto za kulturo
Politične stranke pozivajo k povišanju kulturnega proračuna na raven iz leta 2009, kar je približno 210 milijonov evrov.
Odpri galerijo
Po besedah predsednice Asociacije Jadranke Plut kampanja združuje kulturnike in kulturnice, ki so sodelovali že ob letošnjem poskusu ustavitve sprejetja Nacionalnega programa za kulturo 2018–2025 in krovne zakonodaje. FOTO: Leon Vidic/Delo
Kulturnice in kulturniki želijo v času pred volitvami opozoriti na pomen kulture in umetnosti ter zagotoviti, da bo naslednja vlada kulturi dala primerno simbolno in proračunsko mesto.
Zato so danes začeli kampanjo Čas je za kulturo in umetnost. Pripravili bodo več dogodkov, kampanja pa se bo sklenila 31. maja z velikim zborovanjem v Kinu Šiška.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila predsednica društva Asociacija Jadranka Plut, kampanja združuje kulturnike in kulturnice, ki so sodelovali že v kampanji, v sklopu katere so v začetku letošnjega leta poskušali ustaviti sprejetje Nacionalnega programa za kulturo 2018–2025 in krovne zakonodaje. Vanjo so tako vključeni od javnih zavodov in stanovskih društvih, pa do ljubiteljske kulture, nevladnih organizacij, samozaposlenih in sindikatov.
Po njenih besedah so po odstopu vlade Mira Cerarja poskušali najti obliko, kako nadaljevati poskus sistemskega urejanja področja kulture in umetnosti. Odločili so se, da morajo ponovno stopiti skupaj ter prihajajoči vladi in političnim strankam predstaviti svoje zahteve za ureditev tega področja.
V sklopu kampanje se bo zvrstilo več dogodkov v organizaciji posameznih združenj, zahteve pa bodo predstavili v obliki peticije. Kampanjo, ki je odprte narave, bodo sklenili 31. maja z velikim zborovanjem v Kinu Šiška, na katerem bodo s svojimi argumenti soočili predstavnike političnih strank.
Slednjim bodo sicer že pred tem postavljali konkretna vprašanja, vezana na njihove zahteve; med drugim jih bo zanimalo, katerega ministra oziroma ministrico bodo predlagali za kulturni resor. Menijo namreč, da je tudi to lahko eden od pokazateljev, kako resno politične stranke jemljejo kulturo in umetnost.
Po besedah predsednika Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroša Korenčana so prepričani, da kultura v družbenem in političnem prostoru ne igra ustrezne vloge, poleg tega ugotavljajo, da se ne znajde med temami predvolilnih kampanj, zato so začeli omenjeno kampanjo.
Politične stranke in prihodnjo vlado pa pozivajo k izpolnitvi štirih zahtev. Prvi dve sta, da kultura dobi primerno mesto v družbi in da se poviša proračun zanjo že leta 2019 z rebalansom na raven iz leta 2009, kar je približno 210 milijonov oziroma mora znašati dva odstotka BDP, od te točke dalje pa se mora zviševati za pet odstotkov na letni ravni.
Tretja in četrta zahteva pa sta strokovni minister oz. ministrica, saj je polje kulture kompleksno, zato potrebuje nekoga, ki ga dobro pozna in je pripravljen na dialog, ter nov kulturni model.
Zato so danes začeli kampanjo Čas je za kulturo in umetnost. Pripravili bodo več dogodkov, kampanja pa se bo sklenila 31. maja z velikim zborovanjem v Kinu Šiška.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila predsednica društva Asociacija Jadranka Plut, kampanja združuje kulturnike in kulturnice, ki so sodelovali že v kampanji, v sklopu katere so v začetku letošnjega leta poskušali ustaviti sprejetje Nacionalnega programa za kulturo 2018–2025 in krovne zakonodaje. Vanjo so tako vključeni od javnih zavodov in stanovskih društvih, pa do ljubiteljske kulture, nevladnih organizacij, samozaposlenih in sindikatov.
Prihaja kampanja, ob koncu soočenje s strankami
Po njenih besedah so po odstopu vlade Mira Cerarja poskušali najti obliko, kako nadaljevati poskus sistemskega urejanja področja kulture in umetnosti. Odločili so se, da morajo ponovno stopiti skupaj ter prihajajoči vladi in političnim strankam predstaviti svoje zahteve za ureditev tega področja.
V sklopu kampanje se bo zvrstilo več dogodkov v organizaciji posameznih združenj, zahteve pa bodo predstavili v obliki peticije. Kampanjo, ki je odprte narave, bodo sklenili 31. maja z velikim zborovanjem v Kinu Šiška, na katerem bodo s svojimi argumenti soočili predstavnike političnih strank.
Slednjim bodo sicer že pred tem postavljali konkretna vprašanja, vezana na njihove zahteve; med drugim jih bo zanimalo, katerega ministra oziroma ministrico bodo predlagali za kulturni resor. Menijo namreč, da je tudi to lahko eden od pokazateljev, kako resno politične stranke jemljejo kulturo in umetnost.
Zahteva po višjem proračunu in strokovnem ministru
Po besedah predsednika Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroša Korenčana so prepričani, da kultura v družbenem in političnem prostoru ne igra ustrezne vloge, poleg tega ugotavljajo, da se ne znajde med temami predvolilnih kampanj, zato so začeli omenjeno kampanjo.
Politične stranke in prihodnjo vlado pa pozivajo k izpolnitvi štirih zahtev. Prvi dve sta, da kultura dobi primerno mesto v družbi in da se poviša proračun zanjo že leta 2019 z rebalansom na raven iz leta 2009, kar je približno 210 milijonov oziroma mora znašati dva odstotka BDP, od te točke dalje pa se mora zviševati za pet odstotkov na letni ravni.
Tretja in četrta zahteva pa sta strokovni minister oz. ministrica, saj je polje kulture kompleksno, zato potrebuje nekoga, ki ga dobro pozna in je pripravljen na dialog, ter nov kulturni model.
