Ljudske korenine jazzovske improvizacije

Od včeraj do nedelje v Novem mestu poteka 23. Jazzinty, preplet izobraževanj in glasbenih nastopov domačih in tujih jazzovskih mojstrov.
Fotografija: Preplet izobraževanj in večernih koncertov je, poudarjata Čop in Bohte, ključen, saj se z obiski koncertov in jam sessionov intenzivnost delavnice neizmerno poveča. FOTO: Davorin Pavlenič
Odpri galerijo
Preplet izobraževanj in večernih koncertov je, poudarjata Čop in Bohte, ključen, saj se z obiski koncertov in jam sessionov intenzivnost delavnice neizmerno poveča. FOTO: Davorin Pavlenič

Delavnica Jazzinty, intenzivno enotedensko glasbeno izobraževanje, odprto za vse ljubitelje improvizacije in jazza, bo prihodnji teden (od ponedeljka do nedelje) tudi letos zaživela ob boku istoimenskega festivala. Nagrada jazzon za najboljšo slovensko jazzovsko kompozicijo tokrat roma v roke Matica Štembergerja.

Izobraževanja (combo vaje, predavanja, individualne in skupinske mentorske ure itd.) in festivalske koncerte, ki bodo potekali pod sloganom preteklost = prihodnost, saj je treba osrednjo nit festivala tokrat iskati v prepletu jazza in ljudske glasbe v sodobnosti, bodo izvajali nekateri najvidnejši predstavniki sodobne slovenske, evropske in svetovne jazzovske platforme, pridružili pa se jim bodo tudi novejši ustvarjalci – mnogi med njimi se bodo v Sloveniji predstavljali premierno (na primer Pedro Martins, Fuensanta, Dunjaluk in Artur Hnatek).

Kot poudarjata Ana Čop in Domen Bohte, ki sta v zadnjih letih prevzela kuriranje delavnice in festivala, sta se osredotočila predvsem na mlajšo generacijo. FOTO: Davorin Pavlenič
Kot poudarjata Ana Čop in Domen Bohte, ki sta v zadnjih letih prevzela kuriranje delavnice in festivala, sta se osredotočila predvsem na mlajšo generacijo. FOTO: Davorin Pavlenič

Kot poudarjata Ana Čop in Domen Bohte, ki sta v zadnjih letih prevzela kuriranje delavnice in festivala, sta se pri tem osredotočila predvsem na mlajšo generacijo. Pri snovanju festivala je to pomenilo »večjo vključenost mlajše generacije glasbenikov v festivalski program, predstavitev novih slovenskih in mednarodnih projektov ter s tem v naše okolje prinesti svežino aktualnega jazza. Pri kuriranju delavnice pa poudarek dajeva raznolikosti in vsestranskosti mentorjev, saj tako udeleženci dobijo karseda širok pogled na glasbo. Programska usmeritev delavnice in festivala se osredotoča na spajanje jazza z drugimi žanri in umetnostmi, kar slovenskemu prostoru predstavlja nove trende«.

Teorija v praksi

Preplet izobraževanj in večernih koncertov je, poudarjata Čop in Bohte, ključen, saj se »z obiski koncertov in jam sessionov intenzivnost delavnice neizmerno poveča – udeleženci lahko izkusijo jazz glasbo v praksi, slišijo mentorje na odru ter se tudi sami preizkusijo v improvizaciji in skupnem muziciranju. Obenem pa delavnica festival napolni s prav posebno publiko, ki pripomore k edinstvenem vzdušju in Novo mesto za teden dni spremeni v mesto jazza«.

Vsakoletnim delavnicam Jazzinty se je doslej pridružilo že več kot tisoč udeležencev. FOTO: Davorin Pavlenič
Vsakoletnim delavnicam Jazzinty se je doslej pridružilo že več kot tisoč udeležencev. FOTO: Davorin Pavlenič

Če se je lani festival posvečal zvoku prihodnosti ter spoju tehnologije in glasbe, letos išče »korenine, ki nam pripovedujejo zgodbe iz preteklosti in se z modernimi smernicami spajajo v edinstveno fuzijo. Ljudska glasba je bila ključnega pomena že pri samem razvoju jazzovske glasbe, vpliv folklore oziroma posameznikove preteklosti pa od takrat ostaja ena največjih inspiracij mnogih jazz glasbenikov. Takšna glasba zveni večna, a vseeno sveža«. Številni, ki ta spoj raziskujejo še posebej uspešno, bodo nastopili tudi na festivalu Jazzinty – Ana Čop in Domen Bohte izpostavljata izvajalce, kot so Nina Virant, Fuensanta, Pedro Martins, Kristijan Krajnčan, Dunjaluk, Bojan Zunfikarpašić, Zvezdana Novaković, Panagiotis Andreou, sicer pa omenjata tudi zvezdnike, kot so Lionel Loueke, Tigran Hamasyan, Arooj Aftab, Avishai Cohen in Herbie Hancock.

image_alt
Preseganje reduktivnega pojmovanja identitete

Nagrada jazzon predstavlja pomemben dejavnik pri krepitvi ustvarjalnosti mladih slovenskih glasbenikov. FOTO: Davorin Pavlenič
Nagrada jazzon predstavlja pomemben dejavnik pri krepitvi ustvarjalnosti mladih slovenskih glasbenikov. FOTO: Davorin Pavlenič

Vpogled v študij jazz glasbe

Vsakoletne delavnice Jazzinty se je doslej pridružilo že več kot tisoč udeležencev in se, kot pravita Čop in Bohte, preko povezav, novih poznanstev in motivacije odločilo za profesionalno pot glasbenika. Partnerstva s tujimi univerzami – Prins Claus Conservatoire Groninge, KunstUni Graz, Jazzcampus Basel in Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana – skozi leta udeležencem nudijo neposreden stik in vpogled v študij jazz glasbe, lani pa so pod okriljem festivala obudili tudi skladateljsko nagrado jazzon, ki je med leti 2003 in 2016 nagradila trinajst slovenskih mladih ustvarjalcev, ki so danes vodilni ustvarjalci slovenske jazzovske krajine.

Jazzon tako predstavlja pomemben dejavnik pri krepitvi ustvarjalnosti mladih slovenskih glasbenikov »ter ponuja finančno, medijsko, tehnično in organizacijsko podporo zmagovalni skladbi in avtorju. S tem je postal odskočna deska mladim slovenskim skladateljem ter povezovalni člen med glasbeniki, organizatorji, selektorji ter slovenskim medijskim prostorom«.

»Programska usmeritev delavnice in festivala se osredotoča na spajanje jazza z drugimi žanri in umetnostmi, kar slovenskemu prostoru predstavlja nove trende.« FOTO: Davorin Pavlenič
»Programska usmeritev delavnice in festivala se osredotoča na spajanje jazza z drugimi žanri in umetnostmi, kar slovenskemu prostoru predstavlja nove trende.« FOTO: Davorin Pavlenič

Kot poudarja pianist, skladatelj in prejemnik letošnje nagrade jazzon Matic Štemberger, ki se bo predstavil na sredinem koncertu, kjer bo poleg zmagovalne skladbe mogoče slišati njegov izdani album Catharsis, pod katerega se podpisuje zasedba Mind Tree, ki jo poleg njega sestavljata še Peter Smrdel na kontrabasu in Žiga Smrdel na bobnih, Jazzinty »mladim glasbenikom ponuja odlično priložnost za učenje od svetovno priznanih glasbenikov in z glasbenim dogajanjem na zelo visokem nivoju bogati slovensko kulturno sceno«.

Ob tem je nagrada za najboljšo slovensko jazzovsko kompozicijo »zelo lepa spodbuda za mlade umetnike in delavnico odlično dopolnjuje – neposredno spodbuja kreativnost in iniciativo mladih ustvarjalcev ter jim omogoča preboj v medijski prostor, ki je prepogosto rezerviran za že uveljavljena imena. Zelo sem hvaležen, da sem letos postal nagrajenec tudi sam, saj so se mi s tem odprla nova vrata, nagrada pa mi daje vedeti, da je glasba, ki jo pišem, na dobri poti do nivoja, ki bi ga nekoč rad dosegel«.

Preberite še:

Komentarji: