Martin Ramoveš: Stripovska poetičnost v prepletu z avtorsko glasbo
S skupino je izdal glasbeni in stripovski album Rob, s katerim bo gotovo pripomogel k ponovnemu odkritju literata Ivana Roba.
Odpri galerijo
Glasbenik in stripar Martin Ramoveš prihaja iz umetniške družine iz Poljanske doline. Oče je pesnik Janez Ramoveš, mama pa pevka in skladateljica Uršula Ramoveš. Martin Ramoveš je pred kratkim z rock zasedbo izdal četrti album Rob, na katerem je uglasbena poezija poeta, satirika in partizana Ivana Roba. Martin Ramoveš bo s kantavtorskim nastopom danes ob 20. uri nastopil v ljubljanskem klubu Gala hala na Metelkovi v ciklu Intimno.
Martin Ramoveš (1989) je leta 2015 končal študij likovne pedagogike na ljubljanski pedagoški fakulteti, kjer je za diplomsko delo prejel Prešernovo nagrado. V središču njegovega ustvarjanja je pisanje besedil, katerih izrazno moč preizkuša tako v stripovskih delih kot v glasbeni interpretaciji. S svojo blues rock skupino Martin Ramoveš Band je izdal več albumov. Prvenec je bil Zvok dežele (2012), sledili so Nesojeni kavboji (2014), Astronomi (2017) ter Rob (2019), vsi so preplet stripa z glasbenim albumom. Glasbo Martina Ramoveša zaznamujejo besedila, ki sledijo kantavtorski tradiciji, čeprav je »v moji oziroma naši bendovski glasbi vse več prostora tudi za inštrumentalne dele. Imamo precej velik razpon, od mirnih do zelo agresivnih pesmi, a sam tega ne ločujem tako. Pomembna je samo ekspresija.«
Ramoveš je dejal, da je družinsko okolje nanj močno vplivalo. Doma se je seznanil s stvarmi, ki ga spremljajo vse življenje. Družina mu je bila vedno spodbuda, nikoli zavora.
Zanimalo nas je, kateri stripi so ga navdušili kot otroka in kateri avtorji stripov kot odraslega. »V otroštvu vsi stripi iz trafike, zlasti Alan Ford, zaradi katerega sem bil obseden z risanjem raznih 'žleht' in grotesknih obrazov. Kasneje sem iskal stripe z ekspresivnim črno-belim likovnim izrazom, kakršnega najdemo pri argentinskih mojstrih, po scenaristični plati pa sem se navdušil nad Alanom Moorom. Pa seveda Tomažem Lavričem, ki je tako risarski kot literarni genij.«
Ramoveš je povedal, da je veliko povezav stripa in glasbe, tudi takih znamenitih, kot je stripovska naslovnica albuma Cheap Thrills Janis Joplin, ki jo je ustvaril Robert Crumb, ter pri nas prvenec Buldožerjev Pljuni istini u oči Slavka Furlana. »V povezovanje sem se usmeril, ker me oba medija enako zanimata. Navdušen sem tudi nad sodelovanjem s Kristino Kokalj, ki moje stripe pretvarja v projekcije na koncertih, tako da nastane čisto nova stripovsko-glasbena dimenzija.«
S četrtim albumom bo gotovo pripomogel k ponovnem odkritju literata Ivana Roba. Spoznal ga je, ko mu je oče dal v branje njegova zbrana dela, od takrat ga je kar naprej nekaj vleklo k tej knjigi. Rob je bil karizmatična in tragična osebnost, pisal pa je duhovito in ostro. Očitno ga je tako navdihnil, da je v stripu narisal njegovo biografijo ter uglasbil deset njegovih pesmi. »Tega sem se lotil iz čistega navdušenja nad Robom, a med delom sem se zavedel, kako aktualna sta njegovo pisanje in življenjska zgodba. Rob je bil kot scenarist povezan s stripom, in ker je igral kitaro, tudi z glasbo. Tako se je njegova zgodba z lahkoto preselila v stripovsko-glasbeni album.«
Bil je pesnik, pisatelj, prevajalec, satirik in partizan. Rodil se je 17. avgusta 1908 v Trstu. Nekaj let pred prvo svetovno vojno se je oče upokojil in družina se je preselila v Šempeter pri Gorici, kjer je Ivan leta 1914 dočakal vstop v osnovno šolo in začetek prve svetovne vojne. Robovi so odšli v begunstvo ter se leta 1915 zatekli na Gorenjsko. Po koncu vojne so se vrnili na Primorsko. Ivan je šel v Slovenijo ter leta 1926 končal šolanje na klasični gimnaziji v Ljubljani. Ves čas je bil deležen katoliške izobrazbe, ki ga je utesnjevala. Od študentskega življenja mu je najbolj ustrezal boemski pristop. Skromno se je preživljal izključno kot literat ter prevajalec iz litovščine in romunščine. Ob koncu leta 1942 je odšel v partizane, kjer je bil kulturni animator in član improviziranega gledališča – Agitteater. V Cankarjevi brigadi je sestavljal radijska poročila in izdajal humoristični list Bobnar. Januarja 1943 so ga z drugimi partizani v Zloganju nad Škocjanom zajeli italijanski fašistični vojaki ter ustrelili kot talca 12. februarja v Veliki Ligojni pri Vrhniki.
Martin Ramoveš (1989) je leta 2015 končal študij likovne pedagogike na ljubljanski pedagoški fakulteti, kjer je za diplomsko delo prejel Prešernovo nagrado. V središču njegovega ustvarjanja je pisanje besedil, katerih izrazno moč preizkuša tako v stripovskih delih kot v glasbeni interpretaciji. S svojo blues rock skupino Martin Ramoveš Band je izdal več albumov. Prvenec je bil Zvok dežele (2012), sledili so Nesojeni kavboji (2014), Astronomi (2017) ter Rob (2019), vsi so preplet stripa z glasbenim albumom. Glasbo Martina Ramoveša zaznamujejo besedila, ki sledijo kantavtorski tradiciji, čeprav je »v moji oziroma naši bendovski glasbi vse več prostora tudi za inštrumentalne dele. Imamo precej velik razpon, od mirnih do zelo agresivnih pesmi, a sam tega ne ločujem tako. Pomembna je samo ekspresija.«
Nadgradnja družinske tradicije
Ramoveš je dejal, da je družinsko okolje nanj močno vplivalo. Doma se je seznanil s stvarmi, ki ga spremljajo vse življenje. Družina mu je bila vedno spodbuda, nikoli zavora.
Zanimalo nas je, kateri stripi so ga navdušili kot otroka in kateri avtorji stripov kot odraslega. »V otroštvu vsi stripi iz trafike, zlasti Alan Ford, zaradi katerega sem bil obseden z risanjem raznih 'žleht' in grotesknih obrazov. Kasneje sem iskal stripe z ekspresivnim črno-belim likovnim izrazom, kakršnega najdemo pri argentinskih mojstrih, po scenaristični plati pa sem se navdušil nad Alanom Moorom. Pa seveda Tomažem Lavričem, ki je tako risarski kot literarni genij.«
Ramoveš je povedal, da je veliko povezav stripa in glasbe, tudi takih znamenitih, kot je stripovska naslovnica albuma Cheap Thrills Janis Joplin, ki jo je ustvaril Robert Crumb, ter pri nas prvenec Buldožerjev Pljuni istini u oči Slavka Furlana. »V povezovanje sem se usmeril, ker me oba medija enako zanimata. Navdušen sem tudi nad sodelovanjem s Kristino Kokalj, ki moje stripe pretvarja v projekcije na koncertih, tako da nastane čisto nova stripovsko-glasbena dimenzija.«
S četrtim albumom bo gotovo pripomogel k ponovnem odkritju literata Ivana Roba. Spoznal ga je, ko mu je oče dal v branje njegova zbrana dela, od takrat ga je kar naprej nekaj vleklo k tej knjigi. Rob je bil karizmatična in tragična osebnost, pisal pa je duhovito in ostro. Očitno ga je tako navdihnil, da je v stripu narisal njegovo biografijo ter uglasbil deset njegovih pesmi. »Tega sem se lotil iz čistega navdušenja nad Robom, a med delom sem se zavedel, kako aktualna sta njegovo pisanje in življenjska zgodba. Rob je bil kot scenarist povezan s stripom, in ker je igral kitaro, tudi z glasbo. Tako se je njegova zgodba z lahkoto preselila v stripovsko-glasbeni album.«
Ivan Rob
Bil je pesnik, pisatelj, prevajalec, satirik in partizan. Rodil se je 17. avgusta 1908 v Trstu. Nekaj let pred prvo svetovno vojno se je oče upokojil in družina se je preselila v Šempeter pri Gorici, kjer je Ivan leta 1914 dočakal vstop v osnovno šolo in začetek prve svetovne vojne. Robovi so odšli v begunstvo ter se leta 1915 zatekli na Gorenjsko. Po koncu vojne so se vrnili na Primorsko. Ivan je šel v Slovenijo ter leta 1926 končal šolanje na klasični gimnaziji v Ljubljani. Ves čas je bil deležen katoliške izobrazbe, ki ga je utesnjevala. Od študentskega življenja mu je najbolj ustrezal boemski pristop. Skromno se je preživljal izključno kot literat ter prevajalec iz litovščine in romunščine. Ob koncu leta 1942 je odšel v partizane, kjer je bil kulturni animator in član improviziranega gledališča – Agitteater. V Cankarjevi brigadi je sestavljal radijska poročila in izdajal humoristični list Bobnar. Januarja 1943 so ga z drugimi partizani v Zloganju nad Škocjanom zajeli italijanski fašistični vojaki ter ustrelili kot talca 12. februarja v Veliki Ligojni pri Vrhniki.