Je Dean Koontz vedel ...

»To stvar so imenovali wuhan-400, ker so jo razvili v njihovem laboratoriju za gensko rekombinacijo v predmest­ju­­­­ Wuhana. To je bil 400. uspešni sev umetno ustvarjenega mikroorganizma,­ ki so ga izdelali v tem raziskovalnem­ središču. Wuhan-400 je popolno orožje.«

Ameriški pisatelj Dean Koontz je to ­zapisal v romanu The Eyes of Darkness (Oči teme), ki je izšel leta 1981. V tem delu užaloščena mati Tina Evans po naključju v avtomobilu zagleda sina Dannyja, ki je bil že eno leto mrtev. Vsaj tako je mislila.

Po več nenavadnih koincidencah, ki kažejo, da je deček živ, začne Tina stvar raziskovati in ugotovi, da njenega sina skrivajo na vojaškem inštitutu, ker se je med taborjenjem, s katerega se ni vrnil domov, okužil z wuhanom-400. Kako je virus prišel na ameriška tla? Z ­znanstvenikom Chen Lijem, ki je prebegnil v ZDA z disketo in vsemi podatki o kitajskem »popolnem orožju«.

Zanimivo naključje je, da edini kitajski inštitut za virologijo, ki ima laboratorij s štirimi ravnmi biološke varnosti, stoji 32 kilometrov od Wuhana. Koontz tega ni mogel vedeti. Odprli so ga namreč več let po izidu njegovega romana in po tem, ko je ta postal uspešnica.
 

Vse to je zapisano v romanu

V trenutku, ko je z virusom covid-19, ki povzroča netipično pljučnico, okuženih skoraj 73.500 ljudi, smrtnih žrtev te bolezni pa je okoli 1900, lahko vrnitev k romanu The Eyes of Darkness pri bralcih izzove grozo. Koontz je wuhan-400 poimenoval »popolno orožje«, ker ne ogroža nobenega drugega živega bitja razen človeka, saj zunaj njegovega telesa ne more obstati dlje kot minuto. Ker lahko v kratkem času usmrti populacijo srednje velikega mesta, ga je mogoče uporabljati kot glavno orožje v osvajanjih, saj ne zahteva zapletenega in dragega procesa dekontaminacije. Zato so ga Kitajci skrivali kot eno od največjih vojaških skrivnosti, dokler ni Chen Li pobegnil.

Drugo vprašanje je, ali je ameriški senator iz Arkansasa Tom Cotton prebral Koontzevo znanstvenofantastično grozljivko, preden je v nedeljo izjavil, da je covid-19 rezultat kitajskega vojaškega programa in da virus, ki povzroča to bolezen, ni povezan s tržnico divjačine v Wuhanu. Republikanski politik je v nedeljo na televiziji Fox razvil neutemeljeno teorijo z enim in edinim argumentom: »Kitajska je od nekdaj lagala in laže še danes.«



A Cotton ni edini. Tudi član ­indijskega parlamenta iz stranke nacionalnega kongresa Manish Tewari​ je na ­twitterju objavil odlomke iz Koontzevega ­romana ter pozval ljudi, naj ga pozorno preberejo.­ Pravzaprav je indijski politik že s tem posredno postavil vprašanje, in to v trenutku, ko se v Indiji veliko ljudi boji, da se bo epidemija razširila tudi po njihovi državi.

Štiriinsedemdesetletni pisatelj, avtor več kot 80 romanov, živi v Kaliforniji in ne odgovarja na novinarska ­vprašanja o vizionarski grozljivki. Poznavalci Kitajske so opozorili, da je Koontz gotovo podrobno proučil ozadje za svojo ­zgodbo, tako da za mesto, v katerem deluje vojaški inštitut, kjer ustvarjajo biološko orožje, najbrž ni po naključju izbral Wuhana.



Poleg tega, da to mesto leži na reki Jangce, ki teče od kitajskega zahoda proti vzhodu, je to tudi tradicionalno prometno križišče, prek katerega potekajo železniške poti od severa proti jugu. V zgodovini so v Wuhanu Japonci skladiščili kemično orožje. Med zasedbo je imela japonska vojska v Harbinu, mestu na severu Kitajske, v enem od taborišč tudi zloglasno »enoto 731«, v kateri so izvajali raziskave na zapornikih, delno tudi zaradi proizvodnje biološkega orožja. Koontz je to vsekakor lahko vedel.

Ameriški pisatelj še zdaleč ni edini, čigar dela je mogoče brati kot prerokbe. Morgan Robertson je leta 1898 napisal roman The Wreck of the Titan: Or, Futility (Razbitina Titana ali ­brezplodnost), v katerem je opisal veliko ladjo, ­poimenovano Titan, katere potovanje se začne aprila, a se hitro konča, ko ladja v Atlantiku nasede na ledeno goro. Titanik je potonil aprila 1912.