Knjige se na ogled postavijo
V Cankarjevem domu je razstavljenih 25.000 del, med njimi 3000 novih naslovov.
Odpri galerijo
Slovenski knjižni sejem iz leta v leto raste in Cankarjev dom postaja očitno premajhen. FOTO:Jože Suhadolnik
Siv, turoben dan, kakršen je danes, je kot nalašč za knjigo in perfektna kulisa za ogledovanje množice knjig, ki se ponujajo na sejmu. Slovenski knjižni sejem, najstarejša, največja in najpomembnejša knjižna prireditev pri nas, danes že 34. leto zapored odpira svoja vrata v Cankarjevem domu.
Sejem obišče več ljudi kot vse druge knjižne prireditve skupaj. Na njem letos sodeluje velika večina založb – kar 105, vse tiste, ki si najem stojnice in druge stroške lahko privoščijo oziroma jih vsaj pokrijejo s prodanimi knjigami, kajti dogodek je tudi promocijske narave. Nekatere založbe celo dokaj v redu zaslužijo, druge imajo izgubo, pri tem pa ni nepomembno, da se založništvo nasploh spopada s finančnimi težavami, kar je v glavnem posledica tega, da kar 48 odstotkov Slovencev ne kupuje knjig, 42 odstotkov pa jih niti ne bere. Po raziskavah OECD je četrtina Slovencev funkcionalno nepismenih in torej s knjigami nimajo kaj početi.
Založniki že leta tarnajo, da je davek na knjigo previsok, kar je res, kljub temu pa izhaja zelo veliko naslovov, lani je samo romanov izšlo več kot 170, medtem ko jih je pred 25 leti 17. Večina založb na sejmu predstavi svoje novosti, novih naslovov je na letošnjem kar 3000, vseh razstavljenih knjig pa 25.000.
Slovenski knjižni sejem iz leta v leto raste in Cankarjev dom očitno postaja premajhen. Za primerjavo: prvi knjižni sejem je bil novembra leta 1972 na Gospodarskem razstavišču. Takrat je razstavljalo 17 založnikov, ki so predstavili 3000 novosti zadnjih treh let. Po devetih letih so ga preselili v Cankarjev dom.
Knjižni sejem je kulturni, komercialni in družabni dogodek, na katerem se marsikaj dogaja. Letos se bo zvrstilo 340 spremljevalnih dogodkov na sedmih odrih, na katerih se bo predstavilo več sto domačih in tujih gostov s tako rekoč vseh področij literarnega, kulturnega, družbenega in medijskega življenja.
Letos četrto leto zapored gostijo državo v fokusu. Doslej so se zvrstile Francija, Italija in skupaj Nemčija, Avstrija, Švica, letos je v fokusu Madžarska, ki se predstavlja zelo raznovrstno – s filmi, predvsem kriminalkami, prihaja tudi več glasbenih gostov (recimo jazz čembalist Miklós Lukács), plesalcev in kulinaričnih mojstrov.
Mesto v gosteh pa bo letos Postojna, s poudarkom na življenju in delu notranjskega pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja.
Letos prihaja nekaj zelo uglednih književnikov, ne sicer Nobelovih nagrajencev, kakor na primer prihajajo na knjižni sejem v Pulju, ki je najboljši v regiji in se želi po njem zgledovati tudi ljubljanski. Tako bomo letos na odrih Cankarjevega doma videli bookerjevega nagrajenca Irca Roddyja Doyla, Guncourtovo nagrajenko Marie NDiaye, Tomizzovega nagrajenca Maura Covacicha in enega najbolj cenjenih madžarskih pisateljev doma in na tujem Pétra Nádasa, prejemnika številnih nagrad, tudi mednarodnih, med njimi vilenice.
Slovenski knjižni sejem bo prvič gostil pisatelja, ki je prejel nagrado man booker. Roddy Doyle piše romane, kratke zgodbe, knjige za odrasle, mladino in otroke, drame in filmske scenarije. Za roman Paddy Clarke, ha ha ha je kot prvi irski pisatelj leta 1993 prejel omenjeno prestižno nagrado. Gosta bosta tudi dobitnika najvišjih nagrad za mladinsko književnost – Ralf Schweikart v Nemčiji in Jake Hope v Veliki Britaniji.
Med uglednimi gosti je vsekakor treba omeniti britanskega zgodovinarja Keitha Lowa, avtorja uspešnice Podivjana celina. Založba Modrijan je pravkar izdala njegovo knjigo Strah in svoboda: kako nas je spremenila druga svetovna vojna, ki je nekakšno nadaljevanje prejšnje. Avtor v njej vzame pod drobnogled vplive in posledice, ki jih je druga svetovna vojna imela na ves svet, od njenega izbruha do današnjih dni. Tako kot v Podivjani celini si tudi v tem delu prizadeva za preseganje črno-belega pogleda na svetovno zgodovinsko dogajanje: druga svetovna vojna je resda pospešila uveljavitev človekovih pravic in emancipacije žensk, ustanovitev Združenih narodov, dekolonizacijo sveta in razpad kolonialističnih imperijev, po drugi strani pa je razmah znanosti privedel do nastanka atomske dobe, začetka hladne vojne in nove polarizacije sveta. Po koncu vojne je svet v marsičem napredoval in se spremenil, obenem pa se metaforika črno-belega spopada med dobrim in zlim še dandanes uporablja za razpihovanje novega sovraštva in novih vojn.
Prisluhnili bomo lahko tudi pisatelju z avstrijskega Koroškega Florjanu Lipušu, ki so mu oktobra letos na Dunaju izročili avstrijsko državno nagrado, najvišje avstrijsko priznanje za dosežke v umetnosti in kulturi – zamejski pisatelj je postal prvi Slovenec, ki je prejel to nagrado za svoj književni opus v slovenskem jeziku.
Sejem traja šest dni, a je daljši kot nekoč. Že pred dvema letoma so podaljšali obratovalni čas konec tedna do 22. ure. Takrat je tudi najmanjša gneča. Vsebinski novosti pa sta dve: Fotocona, v sklopu katere je poseben prostor dobila fotografija kot del knjižne produkcije, in strokovni del Cicifesta, ki nastaja v sodelovanju z ljubljansko pedagoško fakulteto. Letos je posvečen raziskovanju in spodbujanju nadarjenosti pri otrocih.
Na knjižnem sejmu bodo podelili deset nagrad, med drugim veliko nagrado za najboljšo knjigo leta, nagrado za najboljši knjižni prvenec in Schwentnerjevo nagrado, ki jo za življenjsko delo podeljujejo knjigotržcem.
Sejem obišče več ljudi kot vse druge knjižne prireditve skupaj. Na njem letos sodeluje velika večina založb – kar 105, vse tiste, ki si najem stojnice in druge stroške lahko privoščijo oziroma jih vsaj pokrijejo s prodanimi knjigami, kajti dogodek je tudi promocijske narave. Nekatere založbe celo dokaj v redu zaslužijo, druge imajo izgubo, pri tem pa ni nepomembno, da se založništvo nasploh spopada s finančnimi težavami, kar je v glavnem posledica tega, da kar 48 odstotkov Slovencev ne kupuje knjig, 42 odstotkov pa jih niti ne bere. Po raziskavah OECD je četrtina Slovencev funkcionalno nepismenih in torej s knjigami nimajo kaj početi.
Anja Golob o dragi udeležbi
Da si sodelovanje na knjižnem sejmu nekatere založbe težko privoščijo, je letos na facebooku opozorila pesnica in založnica Anja Golob. »Delam pri založbi (VigeVageKnjige), ki bo sodelovala na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Za ta luksuz, ker stojnica namreč to je, bomo takoj videli, zakaj, bomo plačali 1324,92 evra. Cena 8 m2 velike stojnice je 976 evrov + ddv, kar pomeni, da nas kvadratni meter stane 122 evrov+ ddv, tj. 148,84 evra. Ob tem moramo, ker to zahteva zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri gospodarski zbornici (katere člani sicer nismo), plačati še 110 evrov + ddv za vpis v katalog razstavljavcev. Ta strošek je nujen in se mu ne da izogniti, čeprav mi od njega nimamo nič. Ob tem bomo na sejmu seveda nujno uporabljali elektriko, za kar nam bo Cankarjev dom (za šest dni sejma) zaračunal 70,76 evra. To za nas skupno pomeni, če materiala in delovnih ur pri pripravi stojnice ne omenjam, ker je to, kako bo izgledala, naša stvar, da štartamo z minusom 1395,68 evra. V prevodu in pri upoštevanju povprečne cene naše knjige 19 evrov pomeni to, da moramo prodati 73,45 knjige, da se sploh pokrijemo.«
Da si sodelovanje na knjižnem sejmu nekatere založbe težko privoščijo, je letos na facebooku opozorila pesnica in založnica Anja Golob. »Delam pri založbi (VigeVageKnjige), ki bo sodelovala na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Za ta luksuz, ker stojnica namreč to je, bomo takoj videli, zakaj, bomo plačali 1324,92 evra. Cena 8 m2 velike stojnice je 976 evrov + ddv, kar pomeni, da nas kvadratni meter stane 122 evrov+ ddv, tj. 148,84 evra. Ob tem moramo, ker to zahteva zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri gospodarski zbornici (katere člani sicer nismo), plačati še 110 evrov + ddv za vpis v katalog razstavljavcev. Ta strošek je nujen in se mu ne da izogniti, čeprav mi od njega nimamo nič. Ob tem bomo na sejmu seveda nujno uporabljali elektriko, za kar nam bo Cankarjev dom (za šest dni sejma) zaračunal 70,76 evra. To za nas skupno pomeni, če materiala in delovnih ur pri pripravi stojnice ne omenjam, ker je to, kako bo izgledala, naša stvar, da štartamo z minusom 1395,68 evra. V prevodu in pri upoštevanju povprečne cene naše knjige 19 evrov pomeni to, da moramo prodati 73,45 knjige, da se sploh pokrijemo.«
Tegobe založnikov
Založniki že leta tarnajo, da je davek na knjigo previsok, kar je res, kljub temu pa izhaja zelo veliko naslovov, lani je samo romanov izšlo več kot 170, medtem ko jih je pred 25 leti 17. Večina založb na sejmu predstavi svoje novosti, novih naslovov je na letošnjem kar 3000, vseh razstavljenih knjig pa 25.000.
Slovenski knjižni sejem iz leta v leto raste in Cankarjev dom očitno postaja premajhen. Za primerjavo: prvi knjižni sejem je bil novembra leta 1972 na Gospodarskem razstavišču. Takrat je razstavljalo 17 založnikov, ki so predstavili 3000 novosti zadnjih treh let. Po devetih letih so ga preselili v Cankarjev dom.
Knjižni sejem je kulturni, komercialni in družabni dogodek, na katerem se marsikaj dogaja. Letos se bo zvrstilo 340 spremljevalnih dogodkov na sedmih odrih, na katerih se bo predstavilo več sto domačih in tujih gostov s tako rekoč vseh področij literarnega, kulturnega, družbenega in medijskega življenja.
Letos četrto leto zapored gostijo državo v fokusu. Doslej so se zvrstile Francija, Italija in skupaj Nemčija, Avstrija, Švica, letos je v fokusu Madžarska, ki se predstavlja zelo raznovrstno – s filmi, predvsem kriminalkami, prihaja tudi več glasbenih gostov (recimo jazz čembalist Miklós Lukács), plesalcev in kulinaričnih mojstrov.
Mesto v gosteh pa bo letos Postojna, s poudarkom na življenju in delu notranjskega pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja.
Jelka Ciglenečki
založba Goga
Dilema med poslanstvom in poslom v založništvu, ki se je v veselem novem kapitalističnem svetu devetdesetih morda zdela rešena v prid posla, ostaja. Še več: zdi se, da so trenutno majhne založbe, ki jih zanima najprej poslanstvo, zanimivejše, okretnejše in vsaj pri nagradah za svoje naslove tudi uspešnejše od velikih in bolj marketinško usmerjenih.
Rakrana knjižnega kroga je mreža prodajnih mest za knjige: nič čudnega, da se vsi tako veselimo knjižnega sejma, saj je ena redkih dobrih točk za nakup knjig pri nas. Če bi bilo v Sloveniji nekaj velikih, dobro obiskanih knjigarn s tako širokim naborom naslovov, bi morda dobili, tako kot recimo Srbi, tudi mi vsaj nekaj deset avtorjev, ki bi lahko živeli na račun svojega poklica ... To, da so pisatelji izgubili del nekdaj močne simbolne vloge, hkrati pa padajo tako naklade kot realno subvencije, je dolgoročno nevarno – več bi morali narediti za to, da motiviramo najboljše, da jim omogočimo tudi delo na večjih, zahtevnejših knjigah. Če enkrat za spremembo ne kritiziramo državnega sistema podpore knjigi, ki je finančno podhranjen in je prav to njegova glavna šibka točka, se raje obrnimo na bralce: kupite svoje najljubše avtorje za domačo knjižnico! Če bi se vsaj malo izboljšale trenutno katastrofalne kupne navade, bi lažje zadihal celoten knjižni sistem, slovenski bralci pa bi svojo ljubezen do knjig lažje prenesli svojim otrokom in vnukom, ki bi rasli obdani z dobrimi knjigami. Kvalitetna domača knjižnica je namreč dokazano najbolj dragocena popotnica za življenje (in pri tem še vedno lahko hodite po nove bralske ideje v svojo najljubšo javno knjižnico).
založba Goga
Dilema med poslanstvom in poslom v založništvu, ki se je v veselem novem kapitalističnem svetu devetdesetih morda zdela rešena v prid posla, ostaja. Še več: zdi se, da so trenutno majhne založbe, ki jih zanima najprej poslanstvo, zanimivejše, okretnejše in vsaj pri nagradah za svoje naslove tudi uspešnejše od velikih in bolj marketinško usmerjenih.
Rakrana knjižnega kroga je mreža prodajnih mest za knjige: nič čudnega, da se vsi tako veselimo knjižnega sejma, saj je ena redkih dobrih točk za nakup knjig pri nas. Če bi bilo v Sloveniji nekaj velikih, dobro obiskanih knjigarn s tako širokim naborom naslovov, bi morda dobili, tako kot recimo Srbi, tudi mi vsaj nekaj deset avtorjev, ki bi lahko živeli na račun svojega poklica ... To, da so pisatelji izgubili del nekdaj močne simbolne vloge, hkrati pa padajo tako naklade kot realno subvencije, je dolgoročno nevarno – več bi morali narediti za to, da motiviramo najboljše, da jim omogočimo tudi delo na večjih, zahtevnejših knjigah. Če enkrat za spremembo ne kritiziramo državnega sistema podpore knjigi, ki je finančno podhranjen in je prav to njegova glavna šibka točka, se raje obrnimo na bralce: kupite svoje najljubše avtorje za domačo knjižnico! Če bi se vsaj malo izboljšale trenutno katastrofalne kupne navade, bi lažje zadihal celoten knjižni sistem, slovenski bralci pa bi svojo ljubezen do knjig lažje prenesli svojim otrokom in vnukom, ki bi rasli obdani z dobrimi knjigami. Kvalitetna domača knjižnica je namreč dokazano najbolj dragocena popotnica za življenje (in pri tem še vedno lahko hodite po nove bralske ideje v svojo najljubšo javno knjižnico).
Ugledni avtorji
Letos prihaja nekaj zelo uglednih književnikov, ne sicer Nobelovih nagrajencev, kakor na primer prihajajo na knjižni sejem v Pulju, ki je najboljši v regiji in se želi po njem zgledovati tudi ljubljanski. Tako bomo letos na odrih Cankarjevega doma videli bookerjevega nagrajenca Irca Roddyja Doyla, Guncourtovo nagrajenko Marie NDiaye, Tomizzovega nagrajenca Maura Covacicha in enega najbolj cenjenih madžarskih pisateljev doma in na tujem Pétra Nádasa, prejemnika številnih nagrad, tudi mednarodnih, med njimi vilenice.
Slovenski knjižni sejem bo prvič gostil pisatelja, ki je prejel nagrado man booker. Roddy Doyle piše romane, kratke zgodbe, knjige za odrasle, mladino in otroke, drame in filmske scenarije. Za roman Paddy Clarke, ha ha ha je kot prvi irski pisatelj leta 1993 prejel omenjeno prestižno nagrado. Gosta bosta tudi dobitnika najvišjih nagrad za mladinsko književnost – Ralf Schweikart v Nemčiji in Jake Hope v Veliki Britaniji.
Mitja Čander
založba Beletrina
Slovensko založništvo se je po vseh kazalnikih v času krize močno skrčilo in nič ne kaže, da bi se vračalo na predkrizno raven. Na eni strani imamo kup majhnih založb z zelo omejenimi kadrovskimi in finančnimi resursi, na drugi pa veliko
založniško-knjigotrško podjetje, ki tone v vse globljo krizo kot posledico
nedorečenega lastništva.
Državna podpora knjigi je preslaba, denar za subvencije in knjižnične odkupe se je v času krize občutno skrčil, davek pa povečal.
Dejstvo, da še vedno izhaja veliko knjig, je v glavnem zavajajoče, saj je dvomljiva njihova kvaliteta. Bojim se, da kozmetični ukrepi ne bodo dovolj in da bi morali na neki način na področju knjige razglasiti izredno stanje. Če se stanje v času konjunkture ne popravi, bo naslednja recesija slovensko knjigo dokončno uničila. Nima se smisla slepiti, da bo rešitev prišla sama od sebe, ker so zakonitosti malega trga neizprosne.
Ob vsem skupaj pa je res, da moramo založniki tudi sami pri sebi poiskati neizkoriščene potenciale in delati še bolje kot doslej.
založba Beletrina
Slovensko založništvo se je po vseh kazalnikih v času krize močno skrčilo in nič ne kaže, da bi se vračalo na predkrizno raven. Na eni strani imamo kup majhnih založb z zelo omejenimi kadrovskimi in finančnimi resursi, na drugi pa veliko
založniško-knjigotrško podjetje, ki tone v vse globljo krizo kot posledico
nedorečenega lastništva.
Državna podpora knjigi je preslaba, denar za subvencije in knjižnične odkupe se je v času krize občutno skrčil, davek pa povečal.
Dejstvo, da še vedno izhaja veliko knjig, je v glavnem zavajajoče, saj je dvomljiva njihova kvaliteta. Bojim se, da kozmetični ukrepi ne bodo dovolj in da bi morali na neki način na področju knjige razglasiti izredno stanje. Če se stanje v času konjunkture ne popravi, bo naslednja recesija slovensko knjigo dokončno uničila. Nima se smisla slepiti, da bo rešitev prišla sama od sebe, ker so zakonitosti malega trga neizprosne.
Ob vsem skupaj pa je res, da moramo založniki tudi sami pri sebi poiskati neizkoriščene potenciale in delati še bolje kot doslej.
Med uglednimi gosti je vsekakor treba omeniti britanskega zgodovinarja Keitha Lowa, avtorja uspešnice Podivjana celina. Založba Modrijan je pravkar izdala njegovo knjigo Strah in svoboda: kako nas je spremenila druga svetovna vojna, ki je nekakšno nadaljevanje prejšnje. Avtor v njej vzame pod drobnogled vplive in posledice, ki jih je druga svetovna vojna imela na ves svet, od njenega izbruha do današnjih dni. Tako kot v Podivjani celini si tudi v tem delu prizadeva za preseganje črno-belega pogleda na svetovno zgodovinsko dogajanje: druga svetovna vojna je resda pospešila uveljavitev človekovih pravic in emancipacije žensk, ustanovitev Združenih narodov, dekolonizacijo sveta in razpad kolonialističnih imperijev, po drugi strani pa je razmah znanosti privedel do nastanka atomske dobe, začetka hladne vojne in nove polarizacije sveta. Po koncu vojne je svet v marsičem napredoval in se spremenil, obenem pa se metaforika črno-belega spopada med dobrim in zlim še dandanes uporablja za razpihovanje novega sovraštva in novih vojn.
Prisluhnili bomo lahko tudi pisatelju z avstrijskega Koroškega Florjanu Lipušu, ki so mu oktobra letos na Dunaju izročili avstrijsko državno nagrado, najvišje avstrijsko priznanje za dosežke v umetnosti in kulturi – zamejski pisatelj je postal prvi Slovenec, ki je prejel to nagrado za svoj književni opus v slovenskem jeziku.
Novosti
Sejem traja šest dni, a je daljši kot nekoč. Že pred dvema letoma so podaljšali obratovalni čas konec tedna do 22. ure. Takrat je tudi najmanjša gneča. Vsebinski novosti pa sta dve: Fotocona, v sklopu katere je poseben prostor dobila fotografija kot del knjižne produkcije, in strokovni del Cicifesta, ki nastaja v sodelovanju z ljubljansko pedagoško fakulteto. Letos je posvečen raziskovanju in spodbujanju nadarjenosti pri otrocih.
Na knjižnem sejmu bodo podelili deset nagrad, med drugim veliko nagrado za najboljšo knjigo leta, nagrado za najboljši knjižni prvenec in Schwentnerjevo nagrado, ki jo za življenjsko delo podeljujejo knjigotržcem.
