Mednarodni booker Poljakinji Olgi Tokarczuk
Prvi poljski mednarodni booker romanu Beguni (Flights) pisateljice, leta 2013 nagrajenke slovenske Vilenice.
Odpri galerijo
Olga Tokarczuk: FOTO: Arhiv DSP
Roman, ki ga je poljska pisateljica Olga Tokarczuk izdala pod izvirnim naslovom Bieguni, v slovenščini pa ga v prevodu Jane Unuk poznamo kot Beguni, je prejel mednarodno nagrado man booker, namenjeno prevodnim delom v Veliki Britaniji. V angleščino je roman pod naslovom Flights prevedla Jennifer Croft. Nagrajenca so med šestimi naslovi razglasili včeraj v londonskem Viktorijinem in Albertovem muzeju. Nagrado, vredno 50.000 funtov, si bosta avtorica in prevajalka razdelili.
Poljska avtorica v romanu premišlja potovanja in človeško anatomijo in se pri tem opira na številne zgodbe. Med drugim se pojavita zgodba o nizozemskem anatomistu Philipu Verhyenu iz 17. stoletja, ki je analiziral lastno amputirano nogo, ter zgodba o Chopinovem srcu iz 19. stoletja, ki ga je po glasbenikovi smrti njegova sestra prenesla iz Pariza v Varšavo.
Olga Tokarczuk je po besedah predsednice žirije Lise Appignanesi duhovita pisateljica z neverjetno domišljijo in literarno odličnostjo. »V romanu Flights, ki ga je izjemno prevedla Jennifer Croft, nas prek vznemirljivih jukstapozicij popelje skozi galaksijo odhodov in prihodov, zgodb in razkritij, ob tem pa raziskuje vse, kar je blizu sodobnim in človeškim zadregam – kjer le plastičnost pobegne umrljivosti,« je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP na slovesnosti poudarila predsednica žirije.
Britanski časnik The Guardian je po navedbah AFP v svoji kritiki junija lani roman označil za »strasten in očarljiv diskurziven poziv k smiselni povezanosti, sprejetju fluidnosti, mobilnosti in iluzornosti«. The Financial Times pa je poudaril, da je zgodba o ženski, ki nenehno potuje, filozofska pripoved v današnjih hektičnih časih.
Olga Tokarczuk (1962) je avtorica osmih romanov in dveh zbirk kratkih zgodb ter najbolje prodajana pisateljica na Poljskem, Jennifer Croft pa je uveljavljena ameriška prevajalka iz poljščine, španščine in ukrajinščine. Doslej poljski avtor ali avtorica mednarodne nagrade man booker še ni prejel.
Poljska pisateljica, študirana psihologinja, sicer tudi aktivistka in glasna kritičarka desno usmerjene politike na Poljskem, je leta 2013 gostovala na festivalu Vilenica, kjer je prejela glavno nagrado. Takrat je med drugim povedala: »Najprej sem bralka, potem pisateljica, roman pa razumem kot krono literature, saj nam omogoča, da na svet gledamo z druge perspektive, da lahko postanemo nekdo drug.«
Gostja festivala Vilenica je bila tudi v letih 1997 in 2006. V svojih delih velik pomen pripisuje sanjam in mitom ter obravnava človekove psihološke resničnosti. Prav tako se loteva tabuiziranih tem, kot sta smrt in umiranje, v svoja dela pa pogosto vpleta tudi feministične vsebine v povezavi z njenim prepričanjem, da so spoli vloge, ki jih je mogoče presegati.
Blizu ji je posebna oblika romana, pravi mu konstelacijski roman. Najboljši prikaz te njene oblike so romani, ki so dostopni tudi v slovenskem jeziku – Pravek in drugi časi, Dnevna hiša, nočna hiša in pa Beguni. V slovenščino je preveden tudi Pelji svoj plug čez kosti mrtvih.
Poljska avtorica v romanu premišlja potovanja in človeško anatomijo in se pri tem opira na številne zgodbe. Med drugim se pojavita zgodba o nizozemskem anatomistu Philipu Verhyenu iz 17. stoletja, ki je analiziral lastno amputirano nogo, ter zgodba o Chopinovem srcu iz 19. stoletja, ki ga je po glasbenikovi smrti njegova sestra prenesla iz Pariza v Varšavo.
Letošnji finalisti
Za nagrado so se potegovali še roman Vernon Subutex 1 francoske avtorice Virginie Despentes, roman The World Goes On, ki ga podpisuje madžarski pisec Laszlo Krasznahorkai, španski roman Like a Fading Shadow avtorja Antonia Munoza Moline, Frankenstein in Baghdad iraškega avtorja Ahmeda Saadawija ter The White Book Južnokorejke Han Kang.
Poleg mednarodne nagrade man booker obstaja še nagrada man booker, ki pa jo podeljujejo proznim delom, prvotno izdanim v angleščini.
Za nagrado so se potegovali še roman Vernon Subutex 1 francoske avtorice Virginie Despentes, roman The World Goes On, ki ga podpisuje madžarski pisec Laszlo Krasznahorkai, španski roman Like a Fading Shadow avtorja Antonia Munoza Moline, Frankenstein in Baghdad iraškega avtorja Ahmeda Saadawija ter The White Book Južnokorejke Han Kang.
Poleg mednarodne nagrade man booker obstaja še nagrada man booker, ki pa jo podeljujejo proznim delom, prvotno izdanim v angleščini.
Duhovita pisateljica z neverjetno domišljijo
Olga Tokarczuk je po besedah predsednice žirije Lise Appignanesi duhovita pisateljica z neverjetno domišljijo in literarno odličnostjo. »V romanu Flights, ki ga je izjemno prevedla Jennifer Croft, nas prek vznemirljivih jukstapozicij popelje skozi galaksijo odhodov in prihodov, zgodb in razkritij, ob tem pa raziskuje vse, kar je blizu sodobnim in človeškim zadregam – kjer le plastičnost pobegne umrljivosti,« je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP na slovesnosti poudarila predsednica žirije.
Britanski časnik The Guardian je po navedbah AFP v svoji kritiki junija lani roman označil za »strasten in očarljiv diskurziven poziv k smiselni povezanosti, sprejetju fluidnosti, mobilnosti in iluzornosti«. The Financial Times pa je poudaril, da je zgodba o ženski, ki nenehno potuje, filozofska pripoved v današnjih hektičnih časih.
Olga Tokarczuk (1962) je avtorica osmih romanov in dveh zbirk kratkih zgodb ter najbolje prodajana pisateljica na Poljskem, Jennifer Croft pa je uveljavljena ameriška prevajalka iz poljščine, španščine in ukrajinščine. Doslej poljski avtor ali avtorica mednarodne nagrade man booker še ni prejel.
Olga Tokarczuk z nagrajenim romanom Flights. FOTO: Matt Crossick/PA via AP
Leta 2013 nagrajenka Vilenice
Olga Tokarczuk z nagrajenim romanom Flights. FOTO: Matt Crossick/PA via AP
Poljska pisateljica, študirana psihologinja, sicer tudi aktivistka in glasna kritičarka desno usmerjene politike na Poljskem, je leta 2013 gostovala na festivalu Vilenica, kjer je prejela glavno nagrado. Takrat je med drugim povedala: »Najprej sem bralka, potem pisateljica, roman pa razumem kot krono literature, saj nam omogoča, da na svet gledamo z druge perspektive, da lahko postanemo nekdo drug.«
Gostja festivala Vilenica je bila tudi v letih 1997 in 2006. V svojih delih velik pomen pripisuje sanjam in mitom ter obravnava človekove psihološke resničnosti. Prav tako se loteva tabuiziranih tem, kot sta smrt in umiranje, v svoja dela pa pogosto vpleta tudi feministične vsebine v povezavi z njenim prepričanjem, da so spoli vloge, ki jih je mogoče presegati.
Blizu ji je posebna oblika romana, pravi mu konstelacijski roman. Najboljši prikaz te njene oblike so romani, ki so dostopni tudi v slovenskem jeziku – Pravek in drugi časi, Dnevna hiša, nočna hiša in pa Beguni. V slovenščino je preveden tudi Pelji svoj plug čez kosti mrtvih.
