Pisma zaljubljenega Henryja Millerja

Med novostmi so pisma veliki ljubezni, fantazijski roman o večnosti in drzen tekaški potopis.
Fotografija: Henry Miller in Brenda Venus. FOTO osebni arhiv
Odpri galerijo
Henry Miller in Brenda Venus. FOTO osebni arhiv

Henry Miller
Draga, draga Brenda
Draga, draga Brenda

Draga, draga Brenda
prevod Neva Brun
Forma 7

To je knjiga, ki je zapečatila pisateljski opus enega največjih ameriških literatov, Henryja Millerja. Z romanoma Rakov povratnik in Kozorogov povratnik je močno vplival na razvoj književnosti 20. stoletja. Znan je po prelomu z obstoječimi literarnimi oblikami, oblikoval je novo vrsto polavtobiografskega romana, ki združuje proučevanje likov, družbeno kritiko, filozofsko refleksijo, tok zavesti, vulgarizme, spolnost, improvizacijske nadrealistične povezave ter mistiko. Proti koncu življenja je srečal veliko ljubezen svojega življenja, lepo mlado igralko in plesalko Brendo Venus. Takrat je bil že precej slaboten, sredi osemdesetih letih. Ko mu je poslala prvo pismo, je sledilo strastno dopisovanje. V pismih ji je goreče izlil vso svojo ljubezen, pogled na življenje, ustvarjanje in strast. Včasih ji je pisal brez dlake na jeziku, v svojem slogu iz Seksusa, kot da bi postal mlad ljubimec iz svojih zgodnjih knjig. Napisal ji je na stotine pisem. Izbor večletnega dopisovanja je izšel v knjigi Draga, draga Brenda. V njej bralec spoznava njuno ganljivo in enkratno romanco, ki je tudi nekakšen avtoportret na pragu smrti. Skoraj vsak dan od junija 1976 do smrti junija 1980 ji je napisal pismo. Med izbranimi pismi so tudi razlage Brende Venus, ki dodatno pojasnjujejo njuno razmerje.

Victoria Schwab
Nevidno življenje Addie Larue
Nevidno življenje Addie Larue

Nevidno življenje Addie Larue
prevod Eva Žerjav, Učila
Priljubljena ameriška pisateljica Victoria Schwab je znana predvsem po fantazijskih serijah, pa tudi po delih za otroke in mladino. Nevidno življenje Addie Larue je samostojen fantazijski roman, ki je pritegnil veliko pozornost v domovini, saj se je zavihtel na lestvice najbolje prodajanih knjig pri uglednih časopisih, kot so New York Times, USA Today in Washington Post. Zgodba se začne v Franciji leta 1714. Mlada ženska sklene kupčijo s hudičem, da bi živela večno. Take pogodbe običajno zahtevajo odrekanje, v njenem primeru je to pozaba. Tako je obsojena na večno življenje, v katerem jo vsak, ki jo spozna, takoj tudi pozabi. Živi nevidno življenje, ki se razteza čez več stoletij in celin ter jo popelje na nenavadno potovanje skozi bogato zgodovino in umetnost, na katerem spozna, kako daleč je pripravljena iti, da bi na svetu pustila sled. Postane neznana muza velikih mojstrov in brezimna lepotica, ki jo opevajo številne pesmi. Potem pa nekega dne, po skoraj tristo letih, Addie v zakotni knjigarni naleti na mladeniča, ki si zapomni njeno ime. Zgodba poteka nelinearno, in sicer v sodobnem New Yorku, kar pa prekinjajo njeni spomini na številna minula leta, dogodke in ljudi.

Kristina Paltén, Desirée Wahren Stattin
Brez strahu
Brez strahu

Brez strahu
prevod Tanja Mlaker, Didakta
Švedinja Kristina Paltén je svetovna rekorderka v teku na tekalni stezi. Jeseni leta 2015 se je odločila, da bo sama pretekla Iran. Tako je 5. septembra začela avanturo, da bi preizkusila samo sebe in premagala svoje strahove. Izjemni dosežek je ovekovečila tako na filmu kot v knjigi, ki ji jo je pomagala napisati Desirée Wahren Stattin. Tek po tej nenavadni deželi je bil nadgradnja njenih tekaških dosežkov, kot sta dva svetovna rekorda v teku na tekalni stezi, in sicer za 12 in 48 ur teka. Za Iran se je odločila zaradi lepe narave, dolgih razdalj ter lastnih predsodkov do te dežele. Brez posebnega znanja o Iranu je želela raziskati neznano deželo, o kateri je prej vedela le tisto, kar so posredovali zahodni mediji. Dva meseca je tekla povsem sama po muslimanski deželi in premagala 1840 kilometrov. Sčasoma je na tekaškem potovanju postajala vse bolj očarana nad gostoljubnostjo domačinov. V pomoč ji je bil tudi iranski pomočnik, ki je po telefonu in računalniku zanjo urejal številne podrobnosti in ji svetoval, kje naj prespi. Seveda pa je občutila tudi negotovost, kako je v deželi, v kateri naključne odločitve posameznikov lahko usodno vplivajo na življenje ljudi.

Komentarji: