Poslovil se je najbolj razvpiti literarni kritik v ZDA

Profesor iz Yalea je bil poznan po odporu do popularne kulture, med njegovimi najbolj znanimi deli sta bili Tesnoba vplivanja in Zahodni Kanon.
Fotografija: Njegova dela so bila redno na seznamih najboljših knjig. FOTO: YouTube.
Odpri galerijo
Njegova dela so bila redno na seznamih najboljših knjig. FOTO: YouTube.

Pri 89 letih je umrl ameriški literarni kritik in avtor Harold Bloom. Veljal je za najbolj razvpitega knjižnega ocenjevalca v ZDA, zagovarjal pa velikane zahodnega literarnega kanona, kot so Shakespeare, Chaucer in Kafka.

Med dolgo kariero je izdal več kot 20 literarnih in strokovnih del, raziskovalne teme pa predelal tako, da so bile dostopne tudi širšemu krogu bralcev. Njegova dela so bila redno na seznamih najboljših knjig, bil je gost oddaje Dobro jutro, Amerika, finalist za nacionalno književno nagrado ter član Ameriške akademije umetnosti in književnosti.

Bloom je poučeval na prestižni univerzi Yale, zaslovel je tudi z odporom do popularne kulture. Priljubljenega ameriškega pisca Stephena Kinga je označil za »neverjetno nekompetentnega pisatelja, čigar nekompetentnost se izraža iz stavka v stavek, iz knjige v knjigo«.

Kljub številnim kritikam popularne kulture ji Bloom v celoti vendarle ni bil nenaklonjen. Pohvalil je rock skupino The Band, očarali so ga pridigar Jimmy Swaggart in drugi televangelisti, priznal je tudi, da gleda MTV. »To, kar se dogaja na televizijski mreži, je resnična vizija tega, kar država potrebuje in želi. To je podoba resničnosti, ki je precej nenavadna, a čudovita,« je leta 1990 povedal za literarno revijo The Paris Review.

Med njegovimi najbolj znanimi deli sta bili Tesnoba vplivanja (1973) in Zahodni Kanon (1994). V Tesnobi vplivanja je zagovarjal misel, da ustvarjalnost ni poklon preteklosti, ampak freudovski boj, njegova teorija pa je bila predmet neštetih razprav, parodij in negacij, medtem ko je Zahodni kanon raziskava pomembnejših evropskih in ameriških literarnih del od 14. stoletja dalje.

Kot so zapisali pri založniški hiši LUD Literatura, pri kateri je izšel slovenski prevod Igorja Bratoža, knjiga ponuja teorijo pesništva tako, da opisuje pesniški vpliv oziroma da pripoveduje zgodbo o znotrajpesniških razmerjih.

Komentarji: