Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Knjiga

Potrebe se večajo, prostora zmanjkuje

Narodna in univerzitetna knjižnica opravlja številne aktivnosti v podporo študiju in drugim dejavnostim univerze.
Zaradi pomanjkanja čitalniških mest v Ljubljani je toliko bolj pomembno, da zgradimo Nuk 2, je poudarila Irena Eiselt. FOTO: Bevk Perović arhitekti
Zaradi pomanjkanja čitalniških mest v Ljubljani je toliko bolj pomembno, da zgradimo Nuk 2, je poudarila Irena Eiselt. FOTO: Bevk Perović arhitekti
11. 6. 2024 | 11:00
3:50

Narodna in univerzitetna knjižnica se je razvila iz licejske knjižnice, ustanovljene leta 1791 z namenom vsem ponuditi dostop do informacij in znanja. Njena vloga se je znatno povečala po ustanovitvi univerze v začetku 20. stoletja in se še krepi, skladno s tem se večajo tudi njene potrebe.

Od leta 1919, ko je bila ustanovljena ljubljanska univerza, Nuk izvaja aktivnosti v podporo študiju ter izobraževalni in znanstvenoraziskovalni dejavnosti univerze. Te spadajo na področje knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani (UL), za katerega je kot pomočnica ravnatelja Viljema Lebana odgovorna Irena Eiselt.

image_alt
Nuku najvišje odlikovanje Republike Slovenije

»Predvsem bi med nalogami, ki jih opravljamo kot univerzitetna knjižnica, izpostavila zagotavljanje temeljne zbirke domače in tuje znanstvene literature v klasični in elektronski obliki, ki je nujna za študij, poučevanje in znanstvenoraziskovalno delo UL z zagotavljanjem strokovne pomoči in svetovanjem. Ključna je tudi strokovna podpora zaposlenim v knjižnicah članicah UL. Seveda nenehne spremembe na področju znanstvenega komuniciranja zahtevajo pravočasno odzivanje vseh knjižnic, tudi naše. Naj izpostavim predvsem spremembe na področju elektronskega založništva, podpore odprti znanosti in iskanje novih digitalnih rešitev na področju knjižničarstva z uporabo sistemov umetne inteligence,« je povedala.

Razvejen in decentraliziran sistem

Ime, kot ga nosi danes, je knjižnica dobila leta 1945, njen status univerzitetne knjižnice določa tudi zakon o knjižničarstvu, naloge pa so podrobneje opredeljene v pogodbi o pridruženem članstvu med Nukom in UL. »Knjižnični sistem Univerze v Ljubljani se je ves čas od nastanka univerze razvijal kot decentralizirani sistem, z elementi funkcionalnega povezovanja knjižnic pri izvajanju dejavnosti. Zanj je značilna prostorska razpršenost knjižnic, katere integralni del sta CTK [Centralna tehniška knjižnica] in Nuk, ki kot pridruženi članici univerze sodelujeta v komisiji za razvoj knjižničnega sistema senata Univerze v Ljubljani in njenih delovnih skupinah,« je razsežnost univerzitetnega knjižničnega sistema pojasnila Irena Eiselt.

image_alt
NUK 2 kot državna naložba v znanje in ljudi

Prostorsko razpršena so znotraj Nuka tudi čitalniška mesta, namenjena študiju. Teh je skupno 270. A kot je poudarila Irena Eiselt, je to občutno premalo, saj se pomen univerzitetne knjižnice kot fizičnega prostora za uporabnike z leti ne manjša. Nasprotno, zlasti v izpitnih obdobjih zaznavajo večji obisk študentov, pa tudi njihovo stisko zaradi splošnega pomanjkanja čitalniških mest v Ljubljani. Zato je, pravi, toliko bolj pomembno, da zgradimo Nuk 2: »Z izgradnjo Nuka 2 bo akademska skupnost pridobila dovolj uporabniških prostorov. Informacijski viri in storitve bodo prispevali h kakovosti in uspešnosti visokošolskega izobraževalnega in raziskovalnega procesa, ustrezni pogoji za izvajanje knjižnične dejavnosti pa bodo knjižnici omogočali izvajanje storitev skladno z razvojnimi trendi, ki jim lahko sledimo v najrazvitejših knjižničnih okoljih.«

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine