»Izgubljeni sin« pozabil na reprezentančne zamere, priložnost je prevelika

V nadaljevanju:

Prvi dnevi reprezentančnega poletja v slovenskem taboru niso minili nič kaj mirno. Vlatko Čančar in Josh Nebo sta spodrezala krila izbrani vrsti in optimizem javnosti, zveza pa je v kriznem položaju potegnila edino pravo (in smiselno) potezo. S kovčkom in košarkarskimi supergami je v četrtek zjutraj v dvorano Stožice vkorakal Alen Omić, ki bo po burnih devetih letih znova oblekel slovenski dres. Priložnosti za igro z Luko Dončićem se pač ne zavrne.

Vzdušje na začetku tedna je bilo v trenerskem štabu še nekoliko napeto, brez dveh nosilcev igre so se selektorju Aleksandru Sekuliću podrli načrti. »Pripravljal sem se, da bom mogoče brez enega ključnega člena, brez dveh bo težko, cel štab se bo moral hitro odzvati in se prilagoditi«, je po odpovedi Čančarja in Neba pojasnjeval selektor, ko je stopil pred mikrofone. Na položaju krilnega centra in centra je zazevala velika praznina in čeprav ne Sekulić in ne predsednik Matej Erjavec nista želela za položaj kriviti milanske Olimpie, je dejstvo, da bi vsaj v primeru Neba odločitev lahko sprejeli veliko prej.

- kdo je zapolnil mesto naturaliziranega košarkarja od zadnjega Omićevega nastopa
- zakaj je zaradi Dončićevega efekta pred veliko priložnostjo tudi 33-letnik