Zdravko Kafol, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), je že sredi poletja opozarjal, da so se sredi marca za 50 dni zaprle vse knjigarne, knjižnice in izobraževalne institucije ter vse druge neposredne prodajne poti razen spletne prodaje, ki pa kljub povečanju niti približno ni nadomestila izpada. Po zdajšnji oceni je slovensko knjigotrštvo, ki proda okoli 50 odstotkov vseh knjig, v 50 dneh prvega zaprtja prodajnih mest izgubilo okrog 2,5 milijona evrov prometa, to je okoli 150.000 knjig, ki nikoli ne bodo prodane.
K temu je treba dodati, da ni bilo niti prodaje pisarniške opreme, ki je za knjigarne nujen dodaten vir zaslužka. Ta ocena je torej precej drugačna od ocene ministra Vaska Simonitija, ki je ugotavljal, da v času krize od sredine marca do konca aprila »področje knjige ni bilo hudo prizadeto«. »Ljudje imamo pravico do branja, mesta pa do knjigarn,« pravi Kafol.
Včeraj so z Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS v zvezi z vladnim odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki je začel veljati 24. oktobra in določa, da je začasno prepovedano ponujanje ter prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Slovenije, med drugim tudi knjigarnam, oblastem poslali pobudo, pod katero je podpisan založnik Janez Miš, predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS.
Več kot 600 knjigark in knjigarjev je bilo na čakanju
V pobudi so zapisali, da so knjigarne »srce knjižne verige. Predstavljajo najpomembnejšo prodajno pot, saj se prek njih proda okoli 50 odstotkov vseh knjig. Marca in aprila so v 50-dnevnem zaprtju utrpele veliko izgubo prihodkov, več kot 600 slovenskih knjigark in knjigarjev je bilo na čakanju. Nato je peti sveženj protikriznih ukrepov suspendiral zakon o enotni ceni knjige in tako postavil knjigarne v neenakopraven tržni boj z velikimi nakupovalnimi centri in drogerijami.
Drugi val prepovedi delovanja – in to v času, ko vstopamo v ključno obdobje v letu za prodajo knjig – bo še poslabšal poslovne rezultate in otežil dostop do knjig. Knjigarne predstavljajo zelo nizko tveganje za širjenje okužb, zagotovo pa ne višjega od prodajaln, ki so trenutno med izjemami. Iz teh razlogov dajemo pobudo za čimprejšnje ponovno odprtje knjigarn ter uvrstitev knjigarn med dejavnosti, ki predstavljajo nujno infrastrukturo za nemoteno delovanje življenja prebivalk in prebivalcev Slovenije. Tako so v prvem valu ravnale tudi nekatere evropske države, ki so knjigarnam dovolile poslovati.«
Pobudi se je, so sporočili včeraj, pridružila Javna agencija za knjigo, med njenimi sopodpisniki so še Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo slovenskih založnikov, Društvo slovenskih knjigotržcev, založba Sanje, Andrej Blatnik in Miha Kovač.
