Pred natanko 100 leti se je rodil eden od »štirih«, pesnik ljubezni

Pred sto leti se je na današnji dan rodil pesnik, prevajalec, novinar in akademik Ciril Zlobec. Znan kot pesnik ljubezni je podpisal okoli 30 zbirk poezije, prevajal imena svetovne literature, ukvarjal se je tudi s politiko. Ob tej priložnosti so v njegovi domači občini Sežana pripravili pesniški koncert v amfiteatru Kosovelovega doma.

Na današnjem koncertu bodo nastopili Maja Blagovič, Tjaša Bucik, Aleksander Ipavec - Ipo, Vesna Jevnikar, Vladimir Jurc, Tinkara Kovač, Gojmir Lešnjak - Gojc in Ana Mezgec. Glas Zlobca, ki je bil tudi častni občan Sežane, ostaja zapisan v besedi, ljubezni in človeški pokončnosti, so zapisali.

Zlobec je bil pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu) ter nekdanji politik. V slovenski kulturni spomin se je vtisnil že z intimistično pesniško zbirko Pesmi štirih, ki jo je leta 1953 izdal skupaj s Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom. Sledilo je okoli 30 pesniških zbirk ter dva romana, več knjig esejev in publicistike.

Med njegove pesniške zbirke sodijo Pesmi jeze in ljubezni (1968), Dve žgoči sonci (1972), Vračanja na Kras (1974), Beseda (1985), Nove pesmi (1985), Rod (1988), Moja kratka večnost (1989), Ljubezen dvoedina (1993), Stopnice k tebi (1995), Mojih sedemdeset (1995), Skoraj himna (1995) in Ti-jaz-midva (1995). Številna njegova dela so prevedli v tuje jezike, prevajal pa je tudi sam, med drugim nekatera vrhunska imena svetovne literature, kot je Dante.

Temeljna preokupacija Zlobca je bila literatura, predvsem poezija. Njegova bibliografija, kamor sodijo poezija, proza, esejistika in prevodi v obeh smereh, obsega približno 115 knjižnih enot, piše na spletni strani Sazu. Širšemu bralstvu je najbolj znan kot pesnik ljubezni. Ob njegovem 90. rojstnem dnevu leta 2015 mu je založba Mladinska knjiga namenila izbor njegove ljubezenske poezije v knjigi Ljubezen - čudež duše in telesa.

V slovenski kulturni spomin se je vtisnil že z intimistično pesniško zbirko Pesmi štirih. FOTO: Leon Vidic

Rojen leta 1925 v Ponikvah kot sedmi, zadnji otrok v kmečko-delavsko družino je v bližnjem Avberju obiskoval italijansko osnovno šolo in v Gorici opravil prvo gimnazijo. Nadaljeval je v semenišču v Kopru, iz katerega so ga izključili ob odkritju, da piše pesmi v takrat prepovedanem slovenskem jeziku. Leta 1942 je postal aktivist Osvobodilne fronte, ob razpadu Italije pa se je pridružil partizanom.

Kasneje je diplomiral na ljubljanski slavistiki, se zaposlil kot novinar ter deloval v kulturnih uredništvih različnih medijev. Predsedoval je Zvezi pisateljev Jugoslavije (1985-1986) ter bil dolgoletni glavni in odgovorni urednik Sodobnosti (1969-1999). Skupaj z Jankom Kosom je urejal tudi literarno revijo Beseda (1952-1957).

Ukvarjal se je tudi s politiko, med drugim je bil na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 izvoljen v predsedstvo prve samostojne slovenske države. Ob kopici priznanj je leta 1982 dobil Prešernovo nagrado.