Sleherno prevajanje je umetnost tolmačenja
Na odprtju 25. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru – Ko te napiše knjiga 2022 so prvič podelili nagrado Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinske književnosti, in sicer v kategoriji prevodna slikanica. Žirija, ki jo sestavljajo Mateja Seliškar Kenda, Nada Grošelj in Julija Potrč Šavli, jo je dodelila Milanu Deklevi. Literarni festival bo trajal do 18. junija.
Nagrado Vasje Cerarja, poimenovano po uglednem uredniku in prevajalcu, je lani ustanovilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP). Je prva svoje vrste pri nas. Izbor se bo vsako leto osredotočal na dela, izdana v zadnjih štirih letih, v eni od kategorij slikanica, besedilo za mlade bralce do 12 let, strip oziroma risoroman ter besedilo za mlade bralce, starejše od 12 let. Kot so poudarili v DSKP, žirija poleg kakovosti in zahtevnosti presoja tudi pomen prevoda ali prevodov znotraj prevodnega korpusa mladinske književnosti na Slovenskem ter specifiko ciljnih bralcev.
Rahločutnost in povezanost z izvirnikom
Nagrado so pod pokroviteljstvom Mladinskega kulturnega centra Maribor in pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za Unesco Milanu Deklevi izročili za prevod slikanic v verzih Rachel Bright Lev v srcu in Veveričji prepir, ki sta v letih 2018 in 2021 izšli pri založbi Morfemplus.
Šaljivo pripoved Lev v srcu o premagovanju strahu in prijateljstvu med mogočnim levom in malim, levjesrčnim miškom ter razburljivo in zabavno pripoved o požrešnih veveričkih Cirilu in Metodu Veveričji prepir, ki spodbuja k razmisleku o prijateljstvu, tekmovalnosti in reševanju nesoglasij, odlikujeta rahločutnost in pronicljiva povezanost z izvirnikom, je zapisala žirija. »Prevajalec vseskozi ostaja zvest izvirniku, obenem pa s posrečeno uporabo frazemov pripoved še dodatno razgiba. S simpatičnimi besednimi igrami besedilo v slovenščini deluje sveže in sodobno, zaradi česar lahko v njem uživajo tako najmlajši kot nekoliko starejši bralci,« so poudarili o zadnji, pri obeh slikanicah pa izpostavili še, da se virtuoznost prevoda izkazuje tudi v melodičnosti jezika, ki pa nikoli ne deluje prisiljeno, ampak povsem naravno in neizumetničeno.
Kdo od nas ni iskalec tovarištva, ljubeznivosti in varnega zavetja? Sleherni trenutek, ki ga polno izživimo. je konkretnost. Če ga opisujemo, postane literatura.
Milan Dekleva
Pesnik, pripovednik, dramatik in esejist Milan Dekleva (1946) prevaja iz angleščine in italijanščine. Je prejemnik več nagrad, med njimi Prešernove za življenjsko delo in je izredni član SAZU. Meni, da bo novoustanovljena nagrada Vasje Cerarja, ki ga ceni kot imenitnega človeka in urednika, pokazala, kako pomembno in zahtevno je prevajanje žanrsko pisane književnosti za otroke in mlade bralce. »Ne smemo prezreti, da so dobri prevodi vabilo k branju v maternem jeziku. Jezik našega otroštva in odraščanja je čudežno zbližanje s svetom. Od razkošja poimenovanja je odvisno razkošje našega čutenja in umevanja.«
Med nominiranci so bili še Igor Saksida in Barbara Pregelj za prevod zbirke Federica Garcíe Lorce 12 pesmi (Malinc, 2020) ter Aleksandra Kocmut za prevod zbirke Dana Browna Divja simfonija (Modrijan, 2021).
Prednosti slovenščine in angleščine
Slikanici Lev v srcu in Veveričji prepir sta primera uglašenega sodelovanja pesnice Rachel Bright in slikarja Jima Fielda. »Avtorski tandem je po pravici zaslovel z vrsto slikanic, saj so zgodbe v verzih razburljive, polne presenečenj in igrivosti. Posebno draž jim daje nevsiljiva etična nota, ki v otroških srcih spodbuja odgovornost in občutljivost do prijateljev in okolja,« je dejal in dodal: »Imel sem srečo, da sem veliko prevajal sijajne slikanice avtorskih dvojcev, naj omenim samo Roalda Dahla in Quentina Blaka pa Julio Donaldson in Axla Schefflerja. Pri dvojcu Rachel Bright in Jim Field (pravkar prevajam že četrto njuno slikanico) imamo opraviti z mešanico humorja, sočutja, slikanja napetih pustolovskih vzdušij in poetičnosti. Takšna mešanica človeka hitro zasvoji.«
Pri prevajanju slikanic za otroke je praviloma najbolj zabavno tisto, kar je najbolj zagatno. »Ker je sleherno prevajanje umetnost tolmačenja, se mi zdi pomembno ohraniti obliko izvirnika, saj prav ona – s svojo zvočno podobo – nosi pomen zgodbe. Z drugimi besedami: v ciljnem jeziku je treba naglasiti prednosti, ki jih slovenščina ponuja, in utišati slabosti, ki jih ima v primerjavi z (angleščino). Angleščina ima prednost v naboru kratkih besed in njihovi večpomenskosti, slovenščina pa, med drugim, v gibkosti besednih vrst in premičnosti naglasov.«
Koliko časa po navadi vzame prevod knjige, ki vsebuje razmeroma malo teksta – a takšnega, ki ga je treba prepesniti? »Običajno dolgo iščem ustrezen ritem (kamor spada poimenovanje oseb, njihova karakterizacija in podobno). Glede na to, da se poskušam držati števila zlogov v verzih, sem primoran osnutke večkrat zavreči in začeti znova,« je odgovoril Milan Dekleva. Poleg omenjenih specifik prevajanja za mlajše občinstvo je posebej zahtevno ohranjanje humorne podstati izvirnika, torej besednih iger: »Angleški avtorji imajo na voljo bogato tradicijo izštevank, zbadljive in nonsensne poezije. Še dobro, da so mi te verzne oblike izredno pri srcu in jih že dolgo negujem v pisanju za otroke in mlade.«
Ti so za nauke zgodb dovzetni le, ko uživajo ob rimah in ilustracijah, je poudaril. »Spoznavanje, ki nam ne prinese zadovoljstva, je samo mrtvo znanje, je katalog informacij, ki nimajo eksistencialne vrednosti.« Lev v srcu med drugim sporoča, naj ne obupamo, še preden se česa lotimo, sploh, ker ni nujno, da nas po tveganju čaka katastrofa; in naj si dovolimo biti to, kar smo, ne da bi se obremenjevali s tem, kaj si bodo o nas mislili drugi. Veveričji prepir pa spominja, da se nagajanje lahko kaj hitro maščuje. Bolj kot to v pehanju za nečim šteje solidarnost; bolj kot sebičnost – kolegialnost. Kako je slikanici sam doživel? »Kdo od nas ni iskalec tovarištva, ljubeznivosti in varnega zavetja? Sleherni trenutek, ki ga polno izživimo, je konkretnost. Če ga opisujemo, postane literatura.«
