Svet se spreminja, njihovo poslanstvo ne

Že 150 let so zavezani jeziku, literaturi, kulturi in demokraciji.
Fotografija: Društvo slovenskih pisateljev (takrat književnikov) je vilo na Tomšičevi sprva najelo, leta 1987 pa odkupilo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Društvo slovenskih pisateljev (takrat književnikov) je vilo na Tomšičevi sprva najelo, leta 1987 pa odkupilo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

V soboto smo zaznamovali svetovni dan knjige in avtorskih pravic, 21. aprila pa je minilo 150 let od nastanka Društva slovenskih pisateljev. Obema praznikoma je bil posvečen niz dogodkov, ki so bili tudi uvod v Slovenske dneve knjige (potekali bodo od 16. do 19. junija). Predsednik društva Dušan Merc je v sporočilu za javnost poudaril, da je to drugačno, kot je bilo v preteklosti, njegovo temeljno poslanstvo pa je vselej ohranjati in spodbujati slovensko ­literaturo in slovenski jezik.

Društvo slovenskih pisateljev, kot ga poznamo danes, je od ustanovitve zamenjalo več imen in generacij članov, imelo je tudi pomembno vlogo v času družbenopolitičnih premikov. Dušan Merc je minuli teden na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili programe društva, izpostavil zlasti obdobje po drugi svetovni vojni in pred osamosvojitvijo, katere »idejno jedro« je bilo prav društvo. Kot se je v 150 letih družba spreminjala, se je spreminjal tudi jezik, in prav ta je po Merčevem mnenju, kot je ob obletnici zapisal v sporočilu za javnost, »temeljno vezivo vseh let«, ko so kljub vojnam, političnim pretresom in neprestanim pritiskom uveljavljali »slovenske umet­niške besede, pravico do lastnega jezika in tudi do demokracije«.

Počastitev s publikacijo

Sem spadajo predvsem unitaristične tež­nje v nekdanji Jugoslaviji, najsibo v kraljevini ali socialistični federativni republiki, ki so si prizadevale za podreditev slovenščine »ideologiji troedinega naroda«, pri čemer je Merc omenil zasedanje Pena na Bledu v začetku šestdesetih let, ko so se srbski in hrvaški književniki sprli s slovenskimi člani DSP in Pena.

Poleg tega, da je društvo zavezano jeziku, kulturi in literaturi, je zavezano tudi temu, da bo Slovenija ostala demokratična država. Po Merčevih besedah je društvo ne glede na raznolika prepričanja državljanov in svojih članov ostalo »enotno, skupno in v vseh pogledih zdravo«.

Dušanu Mercu se bo predsedniški mandat iztekel prihodnje leto. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Dušanu Mercu se bo predsedniški mandat iztekel prihodnje leto. FOTO: Tomi Lombar/Delo

Začetki DSP segajo v leto 1872, ko je bilo društvo ustanovljeno na pobudo Davorina Trstenjaka. Postal je njegov prvi predsednik, v njem je bilo 52 književnikov, a je kmalu zamrlo. Nekoliko pozneje je bilo ustanovljeno Pisateljsko podporno društvo pod vodstvom Josipa Vošnjaka, a ga je avstrijska oblast razpustila. Zatem so ustanovili Društvo slovenskih leposlovcev, kmalu so naziv zamenjali za književnike, leta 1968 so društvu nadeli ime, kakršno nosi še danes. Med letoma 1945 in 1990, ko je bil sprejet akt o izstopu, je bilo povezano z Zvezo književnikov Jugoslavije. Društvu so doslej predsedovali številni ugledni literati, med njimi le dve literatki, Mira Mihelič in Aksinja Kermauner. Ob 150-letnici bodo izdali publikacijo z avtobiografskimi eseji devetih še živih predsednikov in ene predsednice društva, v katerih se spominjajo časa svojega predsedovanja.

Pisatelji so bili idejno jedro slovenske osamosvojitve. FOTO: Igor Modic/Delo
Pisatelji so bili idejno jedro slovenske osamosvojitve. FOTO: Igor Modic/Delo

Poleg osrednjih programov, kot so mednarodni literarni festival Vilenica, Slovenski dnevi knjige, Povabimo besedo ter izdajanje revije Litterae Slovenicae, društvo prireja številne druge dogodke (literarne večere, okrogle mize, gostovanja, se povezuje z drugimi kulturnimi institucijami) ter tako skrbi za promocijo slovenskih avtorjev doma in v tujini.

Preberite še:

Komentarji: