Tsitsi Dangarembga: Spremenimo se
Borzno združenje nemških založnikov in knjigotržcev zadnji dan največjega knjižnega sejma na svetu podeli nagrado za mir. Letos so jo namenili zimbabvejski pisateljici, režiserki in aktivistki Tsitsi Dangarembga.
Tradicionalno prizorišče podelitve je bila frankfurtska cerkev sv. Pavla, kjer se je leta 1848 zbrala nemška ustavodajna skupščina. Nagrado, vredno 25.000 evrov, podeljujejo od leta 1950, med doslejšnjimi dobitniki so ugledna imena, Hermann Hesse, Thornton Wilder, Léopold Sédar Senghor, Max Frisch, Astrid Lindgren, Octavio Paz, Václav Havel, Mario Vargas Llosa, Jürgen Habermas, Susan Sontag, Orhan Pamuk, Péter Esterházy, Claudio Magris, Margaret Atwood.
Leta 1959 v Mutoku v takratni Južni Rodeziji, zdaj Zimbabveju, rojeni pisateljici so nagrado podelili, ker po mnenju žirije s svojim opusom, zaradi katerega velja za eno od najbolj pomembnih umetnic svoje dežele in vsesplošno priznan glas sodobne afriške literature, združuje neposnemljivo moč pripovedovanja z univerzalno prepričljivo perspektivo.
V svoji trilogiji romanov razpreda zgodbo o mladi ženski, ki se od najstniških let dalje bori za pravico živeti dostojanstveno življenje in za ženske pravice v Zimbabveju. Ob prejemu nagrade je pisateljica v nedeljo pozvala k novemu razsvetljenju, češ da je v njeni domovini pa tudi drugod po svetu nujen temeljni premik, ki bi omogočil, da bi premagali strukture rasne hierarhičnosti, ki vodijo k nasilju. »Morali bi se truditi in spreminjati svoje miselne vzorce besedo za besedo, zavestno in dosledno, in vztrajati toliko časa, dokler ne bi v našem načinu delovanja in posledicah naših dejanj videli sprememb.«
Dangarembga se je po študiju medicine na univerzi v Oxfordu, ki ga je opustila po treh letih, vrnila v Zimbabve in se posvetila pisanju, vendar je prvi roman Nervous Conditions (Živčna stanja) neuspešno ponujala domačim založbam, zato je na koncu izšel v Londonu – bil je prva knjiga temnopolte zimbabvejske pisateljice v angleščini. Zanj je leta 1989 prejela nagrado Commonwealtha, BBC pa ga je uvrstil na seznam stotih pomembnih knjig na svetu.
Leto po prvencu se je vpisala na študij režije v Berlinu, leta 1993 je napisala scenarij za film Neria, ki je nato postal najuspešnejši in najdonosnejši film v zgodovini zimbabvejske kinematografije.
Drugi roman, The Book of Not, je sledil leta 2006, lani pa še This Mournable Body (v nemščini bo izšel z naslovom Preživetje), tretji del trilogije o ženski, ki se bori za osamosvojitev in priznanje v postkolonialni državi in razgrinja kompleksne mehanizme zatiranja, povezane s spolom, dediščino kolonializma in rasizmom.
Poleg svojega ustvarjalnega opusa je Dangarembga ustanovna članica zimbabvejskega centra Pen, že dolgo aktivistka, ki v Zimbabveju zagovarja svobodo, pravice žensk in zahteva politične spremembe. Julija so jo aretirali in čez noč pridržali, ker je v Harareju na mirnih protivladnih demonstracijah protestirala s plakatom, na katerem je pisalo Zahtevamo boljše. Reformirajmo naše institucije. Izpustili so jo po plačilu varščine, postopek, v katerem ji očitajo spodbujanje nasilja in neupoštevanje ukrepov za preprečevanje okužbe s covidom-19, še traja.
Na začetku tega meseca ji je britanski center Pen podelil nagrado, poimenovano po Haroldu Pinterju, namenjeno pisateljem, »ki z neomajno intelektualno odločnostjo razkrivajo resnico o družbi, v kateri živimo«, mednarodni Pen pa ji je namenil nagrado za zagovarjanje svobode izražanja.
