Umrla ambasadorka slovenske literature v Italiji Jolka Milič
Bila je vzor pokončnosti, poguma in zavzemanja za podcenjeno ustvarjalnost žensk, so zapisali v utemeljitvi nagrade mira, ki jo je prejela leta 2013.
Odpri galerijo
V 95. letu starosti je četrtek za posledicami srčnega napada preminila prevajalka, književnica in publicistka ter ambasadorka slovenske literature v Italiji Jolka Milič. Bila je vzor pokončnosti, poguma in zavzemanja za podcenjeno ustvarjalnost žensk, so zapisali v utemeljitvi nagrade mira, ki jo je prejela leta 2013.
Intervju iz One ob nagradi Ona 365: Jolka Milič: Kdaj nas bodo obdavčili tudi za zrak, ki ga dihamo
Njen zadnji iintervju za Ono: Jolka Milič: Kaj vse pravijo in trobijo, kar ni res
Jolka Milič se je rodila leta 1926 v Sežani, kjer je živela vse življenje. Dokončala je učiteljišče v Gorici, se nato zaposlila kot bančna uslužbenka in začela v revijah objavljati kratke zgodbe in pesmi, uveljavila pa se je predvsem kot prevajalka.
V več kot šestih desetletjih delovanja je pripravila več deset knjig prevodov slovenskih pesnic in pesnikov v italijanščino, ki jim je pogosto tudi sama našla založnika. Zaslužna je tudi za vrsto prevodov italijanskih, francoskih in španskih avtorjev v slovenščino.
Prva Mira je Jolka Milič
Pri delu je promovirala tudi poezijo, ki je bila v slovenskem prostoru odrinjena. V italijanščino je med drugim prevedla dela Srečka Kosovela, Edvarda Kocbeka, Jožeta Udoviča, Cirila Kosmača, Cirila Zlobca, Milo Kačič, Ivana Minattija, Ervina Fritza, Tomaža Šalamuna, Marka Kravosa in Josipa Ostija, v slovenščino pa je prevedla poezijo Prima Levija.
Poznana je tudi po svojih polemičnih zapisih in kritičnih izjavah. Tako slovenščino kvarimo kar Slovenci, »ki jo zapostavljamo, ki jo pehamo na drugo in tretje mesto, ki ji ne dovolimo, da bi normalno zadihala in dihala,« je pred leti dejala v enem izmed intervjujev.
In memoriam: Slovo One 365 Jolke Milič: Kar moškim koristi, ženskam ne škodi
Za svoja dela je bila večkrat nagrajena. Poleg mire je prejela tudi Lavrinovo diplomo, najvišjega priznanje za prevode iz slovenščine v tuje jezike, in red zvezde nacionalne solidarnosti, ki velja za najstarejše odlikovanje Republike Italije.
Preberite še:
Intervju iz One ob nagradi Ona 365: Jolka Milič: Kdaj nas bodo obdavčili tudi za zrak, ki ga dihamo
Njen zadnji iintervju za Ono: Jolka Milič: Kaj vse pravijo in trobijo, kar ni res
Jolka Milič se je rodila leta 1926 v Sežani, kjer je živela vse življenje. Dokončala je učiteljišče v Gorici, se nato zaposlila kot bančna uslužbenka in začela v revijah objavljati kratke zgodbe in pesmi, uveljavila pa se je predvsem kot prevajalka.
V več kot šestih desetletjih delovanja je pripravila več deset knjig prevodov slovenskih pesnic in pesnikov v italijanščino, ki jim je pogosto tudi sama našla založnika. Zaslužna je tudi za vrsto prevodov italijanskih, francoskih in španskih avtorjev v slovenščino.
Preberite tudi:
Prva Mira je Jolka Milič
Pri delu je promovirala tudi poezijo, ki je bila v slovenskem prostoru odrinjena. V italijanščino je med drugim prevedla dela Srečka Kosovela, Edvarda Kocbeka, Jožeta Udoviča, Cirila Kosmača, Cirila Zlobca, Milo Kačič, Ivana Minattija, Ervina Fritza, Tomaža Šalamuna, Marka Kravosa in Josipa Ostija, v slovenščino pa je prevedla poezijo Prima Levija.
Poznana je tudi po svojih polemičnih zapisih in kritičnih izjavah. Tako slovenščino kvarimo kar Slovenci, »ki jo zapostavljamo, ki jo pehamo na drugo in tretje mesto, ki ji ne dovolimo, da bi normalno zadihala in dihala,« je pred leti dejala v enem izmed intervjujev.
In memoriam: Slovo One 365 Jolke Milič: Kar moškim koristi, ženskam ne škodi
Za svoja dela je bila večkrat nagrajena. Poleg mire je prejela tudi Lavrinovo diplomo, najvišjega priznanje za prevode iz slovenščine v tuje jezike, in red zvezde nacionalne solidarnosti, ki velja za najstarejše odlikovanje Republike Italije.