Vilenica bolgarskemu literatu Gospodinovu, priznanje tudi Maji Haderlap

Nagrado vilenica letos prejme bolgarski literat Georgi Gospodinov, slovenska avtorica v središču je avstrijsko-slovenska pisateljica Maja Haderlap, je razglasilo Društvo slovenskih pisateljev (DSP).

Gospodinova, rojenega leta 1968 v Jambolu, je na sezname literarnih uspešnic izstrelil prvenec Naravni roman, enako odlično pa se je godilo romanu Fizika žalosti. Bolgarski pisatelj se je pred desetimi leti udeležil Fabule; takrat je govoril o romanu Časovno zaklonišče, ki je v izvirniku izšel leta 2020. Zanj je prejel nagrado za bolgarsko knjigo leta, delo je bilo uvrščeno na seznam najboljših knjig revije New Yorker.

Kot piše v utemeljitvi žirije, ki ji predseduje Gregor Podlogar, je Gospodinov »mojster sodobnega romanopisja. Njegovo pisanje, obsedeno z družbenimi in zgodovinskimi dogodki ter osredinjeno na nevidnega posameznika, je mestoma nepredvidljivo in fragmentarno, a se mojstrsko zliva v celoto, tenkočutno, tudi nežno in prežeto s (črnim) humorjem«.

Pronicljiv glas evropskega literarnega prostora

Maja Haderlap, rojena leta 1961 v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, je pesnica, pisateljica, esejistka in prevajalka, ki piše v nemščini in slovenščini. Za svoje pisanje je prejela več nagrad. Med njimi izstopata prestižna nagrada Ingeborg Bachmann za roman Angel pozabe leta 2011 ter avstrijska državna nagrada za umetnost na področju literature (2019). Pred kratkim je v slovenskem prevodu izšel njen drugi težko pričakovani roman Ženske v temi.

»Maja Haderlap danes velja za pomemben prispevek k evropskemu literarnemu polju, njena refleksija o jeziku, pripadnosti in zgodovini pa se vse pogosteje vključuje tudi v širše kulturne razprave o vlogi literature pri razumevanju travmatičnih kolektivnih izkušenj. Kot članica Nemške akademije za jezik in poezijo, častna doktorica in nagrajena avtorica ostaja ena izmed najbolj pronicljivih glasov evropskega literarnega prostora,« so zapisali v utemeljitvi.

Maja Haderlap, rojena leta 1961 v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, je pesnica, pisateljica, esejistka in prevajalka, ki piše v nemščini in slovenščini. FOTO: Aleš Černivec

Med gosti letošnjega jubilejnega, 40. festivala Vilenica, ki bo pod geslom Krasni novi svet – Nova pravila bivanja potekal od 8. do 13. septembra, bodo sicer tudi Mila Haugová (Slovaška), Maria Josep Escrivà (Katalonija), László Krazsnahorkai (Madžarska), Biel Mesquida (Katalonija), Miha Obit (Slovenija/Italija), Ilma Rakusa (Švica), Francesc Serés (Katalonija), Veronika Simoniti (Slovenija), Andrzej Stasiuk (Poljska) in Dragan Velikić (Srbija). V festivalskem tednu se bo zvrstilo enajst osrednjih dogodkov v Lokvi, Sežani, Kopru, Novi Gorici, Trstu in Ljubljani.

Lani je vilenico prejel bosansko-hrvaški pisatelj Miljenko Jergović, vileniški kristal pa avstrijsko-slovenski pesnik Dominik Srienc. Slovenski avtor v središču festivala je bil Dušan Šarotar.

Izhodišče za premislek

Mednarodni literarni festival Vilenica poteka v obdobju, ko vprašanje sobivanja ponovno pridobiva osrednje mesto v človeških razpravah. Svet, ki smo ga nekoč poznali, se je v nekaj desetletjih korenito spremenil: prehodi med stabilnostjo in kaosom, povezanostjo in izključevanjem so postali stalnica našega časa, so ob napovedi festivala zapisali pri DSP ter dodali, da so geopolitične krize zgolj del širše slike razpada starega reda, saj podnebne katastrofe presegajo meje držav in vplivajo na vse generacije, medtem ko tehnologija ustvarja nove povezave, a hkrati poglablja prepad med ljudmi.

»Tisto, kar smo nekoč imeli za neomajno – pravila sobivanja, skupne vrednote resnice in univerzalnost človekovih pravic – se zdaj vse bolj izmika našemu kolektivnemu soglasju,« menijo v DSP.

Letošnje geslo festivala tako ni zgolj diagnoza sedanjosti, temveč izhodišče za razmislek: kakšne so alternative današnjim modelom bivanja, onkraj logike strahu in polarizacije? 

»V družbi, kjer lažne novice, ideološka polarizacija in algoritmična manipulacija ustvarjajo iluzijo trdnih resnic, literatura lahko destabilizira to premoč, pisatelji in pesniki pa pri tem niso le opazovalci sveta, temveč njegovi aktivni soustvarjalci, saj nas v času, ko prevladuje hitrost in površnost, prav oni opominjajo na vrednost poglobljenega razmisleka, subtilnosti in refleksije. Njihove zgodbe, pesmi, govorjena in pisana beseda prebijajo meglice poenostavljenih populističnih diskurzov ter nas vračajo k bistvu humanizma: človek je več kot zgolj produkt ekonomskih sistemov ali nepomemben delec digitalnih tokov,« so še zapisali pri DSP.