Največji trgovinski dogovor od vseh sklenjen med ZDA in EU

Največji gospodarstvi sveta s skupno trgovino v obsegu 1700 milijard dolarjev ter 800 milijoni ljudi bosta na novo zasnovali odnose, kot jih je zahteval ameriški predsednik Donald Trump. Največji dogovor od vseh, kot ga je označil, je sklenjen. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v škotskem Turnberryu, kjer ima ameriški nacionalist eno od svojih golfišč, soglašala s petnajstodstotnimi carinami na evropski izvoz v ZDA.

Republikanski prvak, ki je dogovore že podpisal z Veliko Britanijo, Japonsko, Filipini, Indonezijo in Vietnamom, je ob začetku srečanja dogovoru dajal le polovično verjetnost, a je morda podcenil pripravljenost EU na pogoditev. Evropska podjetja dobro vedo, kako zelo je oče gibanja "najprej Amerika" s svojimi zahtevami za radikalno preureditev svetovne trgovine v primežu držal tudi EU. Nemškega avtomobilskega velikana Volkswagen so dosedanje 25-odstotne carine na avtomobile stale 1,3 milijarde evrov.

Predsednik Donald Trump je sklenil trgovinske dogovore z Veliko Britanijo, Japonsko, Indonezijo, Filipini in Vietnamom. Foto: Evelyn Hockstein Reuters

Če se ne bi sporazumeli, bi tudi evropske avtomobilske družbe po prvem avgustu plačevale trideset odstotne carine za izvoz v ZDA, zdaj jih čakajo "le" petnajstodstotne. Nemški ekonomist Clemens Fuest je časopisu Bild ocenil, da lahko osrednja evropska gospodarska sila to prenese. V to številko pa niso vključene carine za jeklo in aluminij, ki ostajajo petdeset odstotne, niti farmacevtski izdelki. Trump je pred pogovorom s predsednico Evropske komisije poudaril nujnost domače proizvodnje zdravil. 

Po njegovih besedah bodo države EU v ZDA nakupile tudi za 750 milijard dolarjev energetskih izdelkov. "Mislim, da bo dobro za obe strani, mislim, da so različne države zadovoljne s tem," je dejal. "Uspeli smo!" Je Ursula von der Leyen povedala, da sta bili za ponovno uravnoteženje trgovinskih odnosov zainteresirani obe strani. V nasprotnem primeru je obstajala velika nevarnost, da bi evropska podjetja tovarne raje odpirale na drugi strani Atlantskega oceana.

Tam republikanski predsednik niža davke in odpravlja regulacije, vsako tuje podjetje, ki bi zaposlovalo ameriške delavce, pa namerava sprejeti z odprtimi rokami. Pohvali se tudi z več kot 110 milijardami dolarjev proračunskih sredstev od dosedanjih carin in razmišlja, da bi del tega denarja razdelil med Američane. 

Prvi republikanec trdi, da so prijateljica in sovražnice dolga desetletja izkoriščale odprte ameriške trge ob hkratnem zapiranju svojih za ameriške izdelke, Evropejci kljub tesnim varnostnim povezavam še bolj kot drugi. "Delavski milijarder" Trump, ki se že od prvega vstopa v Belo hišo zavzema za spremembe mednarodne trgovine v dobro ameriškega delavskega razreda, je Evropski uniji pripisoval namen uničenja ZDA.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Foto: Brendan Smialowski Afp

EU je pri dobrinah beležila drugi največji trgovinski presežek z ZDA, pri tem jo je presegala le Kitajska. ZDA so doslej prevzele skoraj petino vsega evropskega izvoza dobrin, Evropejcem pa ne pomaga veliko, da Američani vodijo pri dejavnostih kot poslovno svetovanje, finančne usluge, stroški za intelektualno lastnino in seveda tehnološke platforme. Trump je že grozil tudi v primeru maščevalnih kazenskih carin za te. Skupni menjavi je treba prišteti še tisoče milijard dolarjev medsebojnega investiranja, ter posebej omeniti ameriški izvoz plina in nafte v Evropo. Brez tega bi bile evropske države še bolj odvisne od Rusije.

Evropa bo morala zdaj dobro razmisliti, kako naj usmerja svoje gospodarstvo. Nove carine niso tako visoke, kot so bile zagrožene. Dosedanji izvozni model razvoja, v veliki meri temelječ na nemški industriji, pa bo morda vendarle treba prilagoditi novemu položaju - morda tudi z odpravljanjem regulacij in nižanjem davkov na lastnem skupnem trgu? Za grenki dogovor z Američani se je EU odločila tudi zato, ker ne more računati na druge nadomestne trge. Nedavni obisk predsednice Evropske komisije v Pekingu je potekal med očitki kitajske podpore ruske agresije v Ukrajini in preplavljanja evropskih trgov s poceni izdelki.

Trump bo po sklenitvi dogovora z EU vso svojo trgovinsko energijo še bolj usmeril na Kitajsko, ki je po nekaterih raziskavah po vstopu v Svetovno trgovinsko organizacijo prevzela 3,4 milijona ameriških delovnih. Očita ji krajo intelektualne lastnine ter carinske in necarinske ovire. Ameriški predsednik ima na ponedeljkovem dnevnem redu srečanje z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, s katerim je že sklenil trgovinski sporazum, pa tudi s škotskim premierjem Johnom Swinneyem.