Žanr z množico oboževalcev
Gospodarsko razstavišče je bilo v soboto v znamenju fantazije, znanstvene fantastike in sorodnih žanrov. V organizaciji kulturno-umetniškega društva Šmaug v sodelovanju z Mladinsko knjigo je bil tam festival Na meji nevidnega, največja slovenska konvencija tovrstnih žanrov pri nas. Pri Mladinski knjigi so v zadnjem času izšli trije fantazijski romani.
Med predavanji, okroglimi mizami, delavnicami in tekmovanji je Mladinska knjiga na okrogli mizi O knjigah, špilih in seriji Veščec predstavila leposlovno novost, knjigo Zadnja želja iz serije Veščec poljskega pisatelja Andrzeja Sapkowskega (zaradi Netflixove serije bolj znane kot Witcher, nedavno so jo snemali tudi pri nas). O njej so spregovorili prevajalec knjige in pisatelj Klemen Pisk, filozof in pisatelj Mirt Komel ter tehnološki novinar in urednik Marjan Kodelja, pogovor je vodil Aljoša Harlamov, glavni urednik Cankarjeve založbe in eden od ustvarjalcev podkasta O.B.O.D.
»Zelo sem vesela, da se je izboru prvovrstne fantazijske književnosti pri Mladinski knjigi pridružil tudi odlični poljski avtor Andrzej Sapkowski s sago o Veščecu, nad katero se že dolgo navdušujem. Pri odločitvi za slovensko izdajo nam je bilo od vsega začetka ključno, da knjige v seriji prevedemo iz poljskega izvirnika in ne posredno, recimo iz angleščine ali nemščine, saj se Sapkowski naslanja na slovansko mitologijo in črpa iz slovanskega ljudskega izročila,« je dejala urednica prevodnega leposlovja pri Mladinski knjigi Darja Marinšek.
»Prevod smo zaupali izkušenemu in odličnemu prevajalcu Klemnu Pisku, ki se je v knjige izredno poglobil, preučil je tudi nekatere druge tuje prevode in upošteval kontekst trenutno zelo priljubljene Netflixove serije. Po Zadnji želji, prvi zbirki kratkih zgodb, bomo oktobra letos izdali še drugo zbirko, Meč usode, prihodnje leto pa nadaljujemo s pentologijo romanov, ki tvorijo osrednji del sage o veščecu,« je še napovedala.
Še dva fantazijska romana, Senca in kost ter Strašilka, sta izšla v kategoriji mladinskega leposlovja. Alenka Veler, pri Mladinski knjigi urednica za to področje, je pojasnila, da je prvi del trilogije Senca in kost težko pričakovan prevod iz serije knjig, ki so umeščene v svet Griševskega vsemirja ameriške avtorice Leigh Bardugo. Umešča se med pripovedni svet Čarovnika iz Zemljemorja mojstrice fantazije Ursule K. Le Guin in Igro prestolov prvaka fantazijske pripovedi Georgea R. R. Martina. »V slovenščini že imamo dve knjigi, ki izhajata iz tega sveta, Vranjo šesterico in Pokvarjeno kraljestvo. Med našimi bralci sta hitro našli oboževalce. Po prvi sezoni serije Senca in kost na Netflixu pa je bilo logično, da potrebujemo tudi prevod trilogije, ki je nastala pred duologijo Vranja šesterica. Izšla bo v izvrstnem prevodu Andreja Hitija Ožingerja,« je dodala.
Strašilka je literarni prvenec Davorke Štefanec, ki je dobro seznanjena s tem, kaj berejo mladi, saj je kot knjigarka z njimi v stiku tako rekoč vsak dan. »Zgodbo je že dolgo nosila v glavi, nato jo je poslala na natečaj modra ptica za še neobljavljene rokopise in končala med finalistkami. Nastal je berljiv, komunikativen, vznemirljiv ljubezenski fantazijski roman, ki se dogaja v čarobnem Posočju in skrivnostnem Podsvetu. Prepričana sem, da bodo mladostnice in mladostniki z užitkom posegali po njem, težko se je upreti tudi vabljivi, odmaknjeni naslovnici, ki jo je naslikala Tina Dobrajc,« pravi Alenka Veler.
Nastal je berljiv, komunikativen, vznemirljiv ljubezenski fantazijski roman, ki se dogaja v čarobnem Posočju in skrivnostnem Podsvetu.
Tudi na festivalu Na meji nevidnega so nekaj pozornosti namenili slovenski fantazijski literaturi. Knjižna blogerka Urška Bračko (Booknjiga) se je na dogodku, namenjenem novejši slovenski fantazijski literaturi, pogovarjala z ustvarjalci Julijo Lukovnjak (Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa, Sanje, 2021), Jakobom Kondo (Skrivnost srži 1 in 2, Primus, 2021) in Janom R. Bilodjeričem (Animus: v svetu senc, Aljatera, 2021).
