Nigerijski avtorji na Olimpu znanstvene fantastike
Prvenec britanskega pisatelja iz plemena Jorubov navdušuje bralce in pobira nagrade
Odpri galerijo
Prvenec nas ponese v ne preveč oddaljeno prihodnost. Foto Orbit
Smo leta 2066 in svet je postavljen na glavo. Pred časom so nas obiskali nezemljani, vendar ne kot okupacijska vojska na vesoljskih ladjah, temveč kot spore na meteoritih. Ob prihodu začnejo asimilirati tukajšnjo floro in favno in celotno ozračje prepletejo z mrežo, ki nekoliko spominja na sistem hif, imenovan ksenosfera. Do tega telepatskega omrežja ima dostop skupina izbranih ljudi, ki jim pravijo občutljivi.
Ko se človeštvo zave nevarnosti, se Združene države odločijo izolirati od preostalega sveta, osrednja točka okupacije pa je posebna kupola na podeželju v Nigeriji. Okoli te je zraslo obročasto mesto Rosewater. Ljudje gravitirajo h kupoli zaradi vsakoletnega odprtja vrat stavbe, v katero sicer ni mogoče prodreti. Tam se pojavi sevanje, zaradi česar ljudje čudežno ozdravijo, no, vsaj večina, nekateri so ponovno sestavljeni na groteskne načine, celo mrtveci vstanejo iz groba in tavajo po ulicah.
Glavnemu junaku je ime Kaaro in je posebno nadarjen občutljivec. Nekoč je bil tatič in nebodigatreba, zdaj dela za nigerijsko tajno službo, predvsem kot telepatski zasliševalec osumljencev na področju protiterorizma. Vendar njegov vsakdan iztiri nenavaden pojav: občutljivi umirajo drug za drugim zaradi neznane bolezni. To je zgolj krovna zgodba, v okviru katere se odvija vrsta prigod. Nenehno skačemo med obdobji junakovega življenja, spoznavamo njegovo otroštvo, ljubezensko življenje in nenavadno zgodovino, ki je postavila Nigerijo na zemljevid najpomembnejših držav na svetu. No, predvsem zaradi kupole, a vendar. In zakaj prav Nigerija? To seveda ni naključje, saj je Rosewater prvenec v Veliki Britaniji rojenega potomca Jorubov (pleme iz zahodne Nigerije) Tada Thompsona.
Knjiga je odjeknila v mednarodni javnosti ter dobila več priznanj in nagrad. Izpostaviti velja nagrado Arthurja C. Clarka, ki spada med opaznejše na področju znanstvene fantastike, seveda pa nima blišča, ki spremlja vodilni nagradi nebula in hugo.
To je prvi del trilogije The Wormwood, sledita še knjigi Insurrection in Redemption, obe sta izšli letos, medtem ko je Rosewater v drugačni obliki izšla že leta 2016, v nagrajeni izdaji pa prišla na police konec lanskega leta. Pojav Thompsona med najbolj branimi avtorji znanstvene fantastike je utrdil in uveljavil čedalje bolj priljubljeno nigerijsko vejo avtorjev, ki sta jo doslej predstavljala odlična Deji Bryce Olukotun in seveda Nnedi Okorafor, ki je navdušila ljubitelje znanstvene fantastike s knjigo Binti (zanjo je prejela nagrado hugo).
Znanstvena fantastika je literarna veja, ki si nikoli ni priborila statusa visoke umetnosti, a kljub temu je to eden od najbolj priljubljenih in vplivnih žanrov, saj lahko prenese vsakršne politične in religiozne koncepte kot tudi koncepte identitete, spola ali čutečih vrst. V prejšnjem stoletju je prevladovala predvsem zahodnjaška, anglosaška znanstvena fantastika, kovinska, laserska, hrupna, malce podekorirana s kitajskimi pismenkami, japonskimi rezanci in sovjetskimi nasilneži. Nigerijska veja prinaša bolj organsko, duhovno, fantastiko nazaj k naravi, ki povzdiguje kompleksnost bioloških sistemov in jih povzdiguje nad elektronska vezja, umetno inteligenco in orožje. Junaki, ki so trdneje zakoreninjeni v okolje, čas in živijo skladno s tradicijo, so močnejši, uravnoteženi in bolj modri. To je velik razkorak od hollywoodske fantastike, ki sloni predvsem na mišicah, infantilnem humorju in posebnih učinkih.
Thompson je berljiv, kratkočasen in duhovit, čuti se, da se je med pisanjem imenitno zabaval. Pa malce se tudi pozna, da je po poklicu psihiater. Njegova zgodba je mineštra slogov, od cyberpunka do afropunka, če je že govor o takšnih in drugačnih punkih, lahko primaknemo še biopunk.
Rosewater je knjiga, ki jo beremo za zabavo, vmes pa naletimo na marsikaj zanimivega, na situacije, ki zahtevajo več pozornosti in nas za to tudi nagradijo. Predvsem je to več kot dobrodošel odmik od klasične mainstreamovske fantastike, zaradi česar smo pripravljeni odpustiti zaletavost in neučakanosti prvenca.
Ko se človeštvo zave nevarnosti, se Združene države odločijo izolirati od preostalega sveta, osrednja točka okupacije pa je posebna kupola na podeželju v Nigeriji. Okoli te je zraslo obročasto mesto Rosewater. Ljudje gravitirajo h kupoli zaradi vsakoletnega odprtja vrat stavbe, v katero sicer ni mogoče prodreti. Tam se pojavi sevanje, zaradi česar ljudje čudežno ozdravijo, no, vsaj večina, nekateri so ponovno sestavljeni na groteskne načine, celo mrtveci vstanejo iz groba in tavajo po ulicah.
Knjige za vse čase
Finalisti prestižne britanske literarne nagrade booker
»Do smrti si želim izdajati knjige, če jih bo le kdo kupoval«
Finalisti prestižne britanske literarne nagrade booker
»Do smrti si želim izdajati knjige, če jih bo le kdo kupoval«
Glavnemu junaku je ime Kaaro in je posebno nadarjen občutljivec. Nekoč je bil tatič in nebodigatreba, zdaj dela za nigerijsko tajno službo, predvsem kot telepatski zasliševalec osumljencev na področju protiterorizma. Vendar njegov vsakdan iztiri nenavaden pojav: občutljivi umirajo drug za drugim zaradi neznane bolezni. To je zgolj krovna zgodba, v okviru katere se odvija vrsta prigod. Nenehno skačemo med obdobji junakovega življenja, spoznavamo njegovo otroštvo, ljubezensko življenje in nenavadno zgodovino, ki je postavila Nigerijo na zemljevid najpomembnejših držav na svetu. No, predvsem zaradi kupole, a vendar. In zakaj prav Nigerija? To seveda ni naključje, saj je Rosewater prvenec v Veliki Britaniji rojenega potomca Jorubov (pleme iz zahodne Nigerije) Tada Thompsona.
Nigerijska veja znanstvene fantastike
Knjiga je odjeknila v mednarodni javnosti ter dobila več priznanj in nagrad. Izpostaviti velja nagrado Arthurja C. Clarka, ki spada med opaznejše na področju znanstvene fantastike, seveda pa nima blišča, ki spremlja vodilni nagradi nebula in hugo.
To je prvi del trilogije The Wormwood, sledita še knjigi Insurrection in Redemption, obe sta izšli letos, medtem ko je Rosewater v drugačni obliki izšla že leta 2016, v nagrajeni izdaji pa prišla na police konec lanskega leta. Pojav Thompsona med najbolj branimi avtorji znanstvene fantastike je utrdil in uveljavil čedalje bolj priljubljeno nigerijsko vejo avtorjev, ki sta jo doslej predstavljala odlična Deji Bryce Olukotun in seveda Nnedi Okorafor, ki je navdušila ljubitelje znanstvene fantastike s knjigo Binti (zanjo je prejela nagrado hugo).
Znanstvena fantastika je literarna veja, ki si nikoli ni priborila statusa visoke umetnosti, a kljub temu je to eden od najbolj priljubljenih in vplivnih žanrov, saj lahko prenese vsakršne politične in religiozne koncepte kot tudi koncepte identitete, spola ali čutečih vrst. V prejšnjem stoletju je prevladovala predvsem zahodnjaška, anglosaška znanstvena fantastika, kovinska, laserska, hrupna, malce podekorirana s kitajskimi pismenkami, japonskimi rezanci in sovjetskimi nasilneži. Nigerijska veja prinaša bolj organsko, duhovno, fantastiko nazaj k naravi, ki povzdiguje kompleksnost bioloških sistemov in jih povzdiguje nad elektronska vezja, umetno inteligenco in orožje. Junaki, ki so trdneje zakoreninjeni v okolje, čas in živijo skladno s tradicijo, so močnejši, uravnoteženi in bolj modri. To je velik razkorak od hollywoodske fantastike, ki sloni predvsem na mišicah, infantilnem humorju in posebnih učinkih.
Thompson je berljiv, kratkočasen in duhovit, čuti se, da se je med pisanjem imenitno zabaval. Pa malce se tudi pozna, da je po poklicu psihiater. Njegova zgodba je mineštra slogov, od cyberpunka do afropunka, če je že govor o takšnih in drugačnih punkih, lahko primaknemo še biopunk.
Rosewater je knjiga, ki jo beremo za zabavo, vmes pa naletimo na marsikaj zanimivega, na situacije, ki zahtevajo več pozornosti in nas za to tudi nagradijo. Predvsem je to več kot dobrodošel odmik od klasične mainstreamovske fantastike, zaradi česar smo pripravljeni odpustiti zaletavost in neučakanosti prvenca.
