Ocenjujemo: Proslava

O smiselnosti umetniškega družbenega aktivizma, ki trenutno prevladuje na kulturni sceni, je bilo že veliko analiz, ne manjka niti argumentov za niti argumentov proti, nedvomno pa se zdi konsenzualno stališče, da je stopnja učinkovitosti odvisna predvsem od kompleksnosti projekta. Fiksacija na poenostavljene, neredko povsem klišejske formule, ki služijo predvsem deklarativni potrditvi določenih prepričanj in nazorov, sodi v nabor bolj ali manj plakatnih manifestov. Ti nimajo posebnega dometa, saj gre zelo pogosto zgolj za večno repetitivnost moralističnih manter. Drama Proslava Ivorja Martinića v režiji Jana Krmelja obenem sodi v to kategorijo in se od nje distancira. Predstava je namreč razdeljena na dva dela, ki se med seboj temeljno razlikujeta, in to ne zgolj po vsebini, obravnavi ...