Ko gibi spregovorijo več kot tisoč besed
Prvo baletno predstavo letos bo že petič na odru Ljubljana Festivala uprizorila skupina Béjart iz Lozane, in sicer 6. in 7. julija. Sledili bosta Posvetitev pomladi in Svatba (11. julija), koreografiji tokratnih izvedb sta delo Edwarda Cluga.
Béjart Ballet iz Lozane že od nastanka leta 1987 postavlja nove standarde v koreografskem svetu. Ustanovitelj skupine Maurice Béjart je bil francoski plesalec, koreograf in operni režiser, ki je utemeljil in razvil priljubljeno ekspresionistično obliko modernega baleta. Med njegova najizvirnejša dela spada temeljito prenovljena različica Hrestača iz leta 2000, ki je polna erotičnih slik, s čimer je občinstvo šokiral, s celotno koreografijo in izvedbo pa ga navdušil. Njegova skupina Béjart Balet se je v petintridesetih letih razvila v eminentno plesno institucijo, ki v želji, da bi balet odprli širšemu občinstvu, na leto prepotuje kar 250.000 kilometrov.
Uvodoma bodo tokrat predstavili delo t ‘M et variations …, ki ga je Gil Roman ustvaril ob 30. obletnici skupine in desetletnici smrti Mauricea Béjarta, v drugem delu pa Béjart fête Maurice, ki z različnimi slogi občinstvu razkriva mojstrovo delo. »Zbral sem vrsto odlomkov, kot da bi pripravljal zabavo ali sestavil pesem za recital, nastop, kratko srečanje ...« je nastajanje koreografije opisal Roman, ki je nasledil Mauricea Béjarta kot umetniški vodja, potem ko je kot plesalec več kot trideset let izvajal njegove najzahtevnejše koreografije.
Posvetitev pomladi je kultno glasbeno delo 20. stoletja, ki ne pomeni le preobrata v glasbeni poetiki Igorja Stravinskega kot skladatelja, ampak je hkrati prelomnica v glasbeni zgodovini. Pod koreografijo tokratne izvedbe se podpisuje Edward Clug, ki s svojim delom kot umetniški direktor mariborskega Baleta že vrsto let bogati tudi slovensko kulturo. Clugova interpretacija Posvetitve pomladi izhaja iz legende iz poganskega časa v Rusiji, zasnoval pa jo je kot poklon Vaclavu Nižinskemu in njegovemu razvpitemu (ne)uspehu ob pariški premieri, ki je postala temelj razvoja modernega plesa v 20. stoletju.
Z večjim entuziazmom so gledalci takrat sprejeli deset let mlajši balet Svatba. Stravinski je folklorni idiom ruskega podeželja upodobil v vokalno-instrumentalnem delu, prvo koreografijo zanj pa je ustvarila Bronislava Nižinska, Vaclavova sestra. Čas je pokazal, da je Svatba eden od najboljših in najizvirnejših dosežkov Stravinskega. »Čeprav so druga gledališka dela Stravinskega uživala večji ugled, je Svatba v mnogo pogledih najbolj radikalna, najizvirnejša in verjetno največja od vseh,« je leta 1988 zapisal Stephen Walsh. Clug je pri svojih interpretacijah sledil izvirnemu libretu in glasbi, iz katere je tudi črpal navdih.
Vstopnice za baletne večere in tudi za vse druge prireditve 70. Ljubljana Festivala so na voljo na ljubljanafestival.si pri blagajni Križank, na Eventimovih prodajnih mestih in Petrolovih bencinskih servisih.
Naročnik oglasne vsebine je Festival Ljubljana
