Bistrim, ambicioznim in dobronamernim nataknemo okove

Slovenska kultura je v minulem desetletju doživljala številne spremembe, gospodarska kriza in napredek tehnologije sta jo močno pretresla, določena področja so se znašla v resni krizi – na primer knjiga in tiskani mediji.

Pred nami je desetletje, ki prinaša vrsto izzivov, zato smo se obrnili na strokovnjake z različnih področij kulture in jih prosili za mnenje o njenem stanju ter njihovo vizijo prihodnosti. Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski je med drugim izpostavila škodljiv egalitarizem, ki prežema Slovenijo, Janja Vretič iz NuCoast Concerts je povedala, da koncertno industrijo že dolgo skrbi, kaj se bo zgodilo, ko bodo legende iz 60., 70. in 80. let nehale nastopati. Umetniški vodja SNG Drama Maribor in režiser Aleksandar Popovski zagovarja stališče, da kultura ne sme biti postavljena na trg, medtem ko je filmski producent in direktor Stare gare Miha Černec spregovoril tudi o brisanju meja med televizijo in filmsko industrijo.


 

Preživetje zahteva bistrost in razsodnost

Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski sodi med največje poznavalce in avtoritete domače kulturne scene: »Slovenija v zadnjem desetletju ni dosegla malo, lahko pa bi veliko več. Smo del sveta, ki se srečuje z resnimi planetarnimi izzivi: okolje, globalna informativna povezanost in možnost zlorabe podatkov, migracije in še bi lahko naštevali. Preživetje zahteva bistrost in razsodnost. Kako pa je z nami? V novo desetletje smo vstopili brez jasne vizije. Neverjetno veliko talentov imamo na vseh področjih, od znanosti in kulture do gospodarstva in športa. Jih spoštujemo, spodbujamo, cenimo, jim omogočamo razmere, v katerih bi njihove zamisli koristile celotni skupnosti? Ne.Posamezniki z izstopajočimi idejami, ki bi lahko prispevale k boljši prihodnosti, so se raje izselili v spodbudnejša okolja v tujini ali se potuhnili, da bi lahko doma s čim manj poleni pod noge uresničili pametne zamisli. Smo družba, v kateri bistrim, ambicioznim in dobronamernim – da le ne bi poleteli previsoko – nataknemo okove, namesto da bi jih opremili s krili. Uspeh drugega doživljamo kot lasten poraz. Slovenijo prežema škodljiv egalitarizem, ki je dobrodošel kot korekcija nepremostljivih socialnih razlik, vendar pa se tu vzpostavlja kot zaviralec novih, konkurenčnih, splošno koristnih idej. Zato je čas za najširše družbeno soglasje, ki presega ideološke razlike in nedvoumno definira skupne razvojne cilje za prihodnost. Ti naj bodo potem zavezujoči za vsako oblast.«



 

Propad radijskih postaj

»Glasbena industrija se razvija hitreje kot kdaj koli prej. Na žalost se s tem izgublja kakovost glasbe. V dobrih starih časih so bile velike zvezde prepoznavne globalno, saj je vsak znal našteti njihove uspešnice in albume ter je ves svet govoril o njih, medtem ko se je v današnjem času s pretakanjem (z youtuba, spotifyja, apple musica) vse to izgubilo. Milenijci in generacija Z glasbo samo še pretakajo, v tujini napovedujejo propad radijskih postaj v prihodnjem desetletju,« pravi Janja Vretič iz NuCoast Concerts. »Hiter način življenja in sodobne tehnologije omogočajo lahek dostop do glasbe. To povzroča instanten odnos do glasbenikov in njihovih izdelkov, skupine so na tržišču prepoznavne le kratek čas. Zaradi pretakanja je glasba postala bolj globalna kot kadar koli. Na top lestvicah lahko v prihodnosti pričakujemo vse več glasbenikov iz neangleško govorečih držav (Južna Koreja, Indija, Latinska Amerika ...). Seveda pa vse dostopnejša glasba ne prinaša tudi večje kakovosti. Za njene proizvajalce nista pomembni kakovost in globina, temveč da najhitreje pritegne čim širše občinstvo, četudi le za kratek čas. Zato je izgubila vsebino in pomen, ki ju je imela pred internetizacijo.




Napovedovanje prihodnosti glasbene industrije v tej hitro razvijajoči se branži je zelo težavno. Tudi pri nas se čuti vpliv globalizacije, predvsem pri mlajši generaciji, ki ima velikokrat za svoje idole glasbenike iz neangleško govorečih držav. Na radijskih postajah se vse več vrtijo skladbe latinskoameriških izvajalcev, verjetno vsi poznamo hit Luisa Fonsija Despacito. Koncertno industrijo že dolgo skrbi, kaj se bo zgodilo, ko bodo legende iz 60., 70. in 80. let nehale nastopati, a nov pridelek superzvezdnikov dokazuje, da lahko tudi oni napolnijo stadione. Koncerti so vedno bolj obiskani kljub čedalje višjim cenam vstopnic, ki so posledica vse višjih honorarjev izvajalcev in vse večje/dražje produkcije.

V nekaj letih nam je uspelo ustvariti tudi stabilen slovenski trg, posledično pa se je pojavilo mnogo novopečenih organizatorjev, ki na trgu ponujajo različne izvajalce. Ponudba koncertov je tako vse večja, kar se bo nadaljevalo v prihodnosti, s čimer se bo pojavilo vse več nekakovostnih koncertov. V prihodnosti lahko v Sloveniji pričakujemo nadaljevanje trenda glasbenih izvajalcev z Balkana, tematskih glasbenih prireditev, velikih rockovskih koncertov in vse več glasbenikov iz neangleško govorečih držav. Tudi izvajalci so organizatorje v Sloveniji prepoznali kot zanesljive partnerje, zato je ponudb za dogodke, ki pritegnejo veliko obiskovalcev, čedalje več. Sami si prizadevamo za organizacijo dogodkov na najvišji ravni, ki zadovoljijo tako glasbene sladokusce kot izvajalce. V novem desetletju si želimo tudi odprto večje prizorišče, ki bi v Slovenijo privabilo največje zvezde, trenutno nam dosegljive le v tujini.«
 

Resnica brez ljubezni je neznosna

»Dlje mi ne da miru občutek, ki sem ga poskušal definirati, dokler nisem v pesmi Nicka Cavea z naslovom Bright Horses zaslišal točno tega, o čemer razmišljam: 'In vsi imamo srce, ki kliče po nečem; In vsi smo naveličani videti stvari takšne, kot so.' Ne pravim, da obstaja samo en koncept in da je moj pogled edini pravi. Je pa ta pogled moj, jaz ga tako čutim in delal bom tako. Zelo dobro se spomnim časov, ko smo razglabljali o resnici, do najmanjše podrobnosti, do atoma. Ampak ko prideš do atoma, je to samo atom. Nič več te ne čaka. Zato me zanima ustvarjanje nečesa čisto novega – novih prostorov, novih svetov.



Tisti, ki mi pokaže novo barvo, nov okus, ta me bo osvojil, ta bo zmagal. Ne pravim, da moramo zamižati in ignorirati svet okoli nas, menim pa, da nismo njegovo ogledalo. Glejmo kaj drugega, morda televizijo. Ni razloga, da bi tekmovali s poročili. Naša prednost je, da smo vertikalni – da ob prihodu v dvorano zaslutiš, da si del večnosti, del vesolja, da si del nečesa posebnega,« pojasni režiser in umetniški vodja SNG Maribor Aleksandar Popovski. »Kultura ne sme biti postavljena na trg, kot že vsi govorijo – da se mora ekonomsko splačati, da samo zapravlja proračun in da ničesar ne vrne. Po mojem mnenju je bistveno za razvoj katere koli družbe, da vlaga v kulturo. Od tod prihajajo glavne kreativne ideje, ki naš svet razvijejo onkraj tega, kar je zdaj. Brez kulture so vse samo novice, poročila. Kultura je nuja za širši, poseben pogled. Res sem bil vesel, ko je v filmu papež Frančišek povedal papežu Benediktu XVI.: »Resnica je morda vitalnega pomena, a brez ljubezni je neznosna.«
 

Del produkcije se bo selil na Balkan

Miha Černec je mednarodno uspešen filmski producent, direktor Stare gare in velik poznavalec filmske industrije: »Film in filmsko bi po mojem mnenju že dolgo morali ovrednotiti kot tvoren del avdiovizualne umetnosti oziroma produkcije. O takšnem razvoju velja govoriti predvsem zaradi novih platform, tako imenovanih VOD (video na zahtevo), pri katerih bo prav gotovo zaznati nove boje za gledalce in nove teritorije v globalnem smislu. Kakovost tako imenovane filmske produkcije se je izjemno povečala in ni več zaznati razlike med filmsko in televizijsko produkcijo (mislim predvsem na produkcijo televizijskih serij). Spodbudno je dejstvo, da je razmah avdiovizualne industrije dosegel za mnoge nepojmljive razsežnosti, in mislim, da se bo to še nadaljevalo.



Žal se naša država še naprej trdno otepa omenjenih dejstev in sploh (kljub študijam) ni pripravljena dovolj vlagati v ta sektor, čeprav je industrija pri nas dosegla primerljivo raven z drugimi državami. Mislim predvsem na tehnični sektor, opremo pa tudi kreativne sektorje. V financiranju pa je zaznati določene spremembe tako na naddržavni ravni (Evroimages in Media) kot na državni. Okoli naše države se dogajajo bliskovite spremembe in težko jim bo slediti. Del produkcije se bo brez dvoma selil nižje na Balkan. Tu velja omeniti novo shemo financiranja v Grčiji, Romuniji in prihajajočo v Bolgariji. Na državni ravni pa je zaznati vedno večji avtomatski sistem financiranja, ki bo poleg selektivne sheme prav gotovo dvignil raven evropskega filma. V zadnjem času spremljam nov italijanski in luksemburški sistem financiranja produkcij in koprodukcij.

Še vedno si slovenski filmski delavci želimo, da bi po nekaj letih uspelo slovenskemu parlamentu ratificirati novo konvencijo o koprodukcijah, ravno tako podpis bilateralne pogodbe o sodelovanju z Italijo, na katero čakamo že deset let. S tem bi vsaj deloma Slovenijo lahko postavili ob bok velikim. Držimo pesti! Upanje umira zadnje.«