Minister Simoniti: Uredba EU za okrevanje ne predvideva kulture
Evropska uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za nacionalne načrte, ne predvideva kulture kot samostojnega področja.
Odpri galerijo
Minister za kulturo Vasko SImoniti. FOTO: Igor Zaplatil/Delo
Evropska uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za nacionalne načrte, ne predvideva kulture kot samostojnega področja oziroma kot samostojnega razvojnega stebra, je v odgovor poslanki Lidiji Divjak Mirnik (LMŠ) zapisal minister za kulturo Vasko Simoniti.
Poslanka je namreč na podlagi osnutka načrta za okrevanje in odpornost ugotovila, da je kultura po višini načrtovanih nepovratnih sredstev na dnu lestvice, evropska komisija pa je po njenih besedah že lani državam članicam EU posebej predlagala, da dodatna sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost EU namenijo temu področju.
V poslanskem vprašanju jo je zato med drugim zanimalo, kako minister ocenjuje dejstvo, da kultura ne nastopa kot samostojno področje ter da je delež nepovratnih sredstev za področje kulture eden najnižjih. Evropska uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost tega ne predvideva, je odgovoril Simoniti. Glede nepovratnih sredstev pa je zapisal, da bo Slovenija koristila bistveno večji delež teh sredstev od deleža rednega državnega proračuna za ministrstvo, kar po njegovih besedah govori o tem, da je bila kultura izpostavljena kot eden pomembnejših sektorjev.
Poslanko je zanimalo tudi, kolikšen delež od načrtovanih 47 milijonov evrov za investicije v kulturno dediščino bo namenjen javnim razpisom za občinske in državne kulturne spomenike. Kot je navedel minister, bo za občinske kulturne spomenike namenjenih 15, za državne kulturne spomenike za 32 milijonov evrov.
V okviru mehanizma ReactEU pa se razpisi po Simonitijevih besedah dotikajo tudi področja energetske učinkovitosti stavb javne kulturne infrastrukture. Vzporedno se načrtujejo dolgoročni ukrepi na področju kulture v okviru ciljev politik večletnega finančnega okvirja 2021–2027, je zapisal Simoniti.
Na vprašanje, v katere ključne državne spomenike bo država investirala s pomočjo pridobljenih finančnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, je Simoniti kot prioritetne navedel rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi, gradove Negova, Turjak, Dornava in Viltuš ter Tehniški muzej Bistra.
Na vprašanje, kdo s področja kulture in umetnosti je bil vključen v obravnavo dokumenta, pa je minister odgovoril, da je služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je pristojna za pripravo načrta, organizirala in še organizira obravnavo dokumenta z deležniki. »Deležniki s področja kulture in umetnosti so bili vključeni v obravnavo prek ekonomsko-socialnega sveta in razvojnih regij,« je zapisal v odgovoru.
Poslanka je namreč na podlagi osnutka načrta za okrevanje in odpornost ugotovila, da je kultura po višini načrtovanih nepovratnih sredstev na dnu lestvice, evropska komisija pa je po njenih besedah že lani državam članicam EU posebej predlagala, da dodatna sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost EU namenijo temu področju.
V poslanskem vprašanju jo je zato med drugim zanimalo, kako minister ocenjuje dejstvo, da kultura ne nastopa kot samostojno področje ter da je delež nepovratnih sredstev za področje kulture eden najnižjih. Evropska uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost tega ne predvideva, je odgovoril Simoniti. Glede nepovratnih sredstev pa je zapisal, da bo Slovenija koristila bistveno večji delež teh sredstev od deleža rednega državnega proračuna za ministrstvo, kar po njegovih besedah govori o tem, da je bila kultura izpostavljena kot eden pomembnejših sektorjev.
Poslanko je zanimalo tudi, kolikšen delež od načrtovanih 47 milijonov evrov za investicije v kulturno dediščino bo namenjen javnim razpisom za občinske in državne kulturne spomenike. Kot je navedel minister, bo za občinske kulturne spomenike namenjenih 15, za državne kulturne spomenike za 32 milijonov evrov.
V okviru mehanizma ReactEU pa se razpisi po Simonitijevih besedah dotikajo tudi področja energetske učinkovitosti stavb javne kulturne infrastrukture. Vzporedno se načrtujejo dolgoročni ukrepi na področju kulture v okviru ciljev politik večletnega finančnega okvirja 2021–2027, je zapisal Simoniti.
Na vprašanje, v katere ključne državne spomenike bo država investirala s pomočjo pridobljenih finančnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, je Simoniti kot prioritetne navedel rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi, gradove Negova, Turjak, Dornava in Viltuš ter Tehniški muzej Bistra.
Na vprašanje, kdo s področja kulture in umetnosti je bil vključen v obravnavo dokumenta, pa je minister odgovoril, da je služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je pristojna za pripravo načrta, organizirala in še organizira obravnavo dokumenta z deležniki. »Deležniki s področja kulture in umetnosti so bili vključeni v obravnavo prek ekonomsko-socialnega sveta in razvojnih regij,« je zapisal v odgovoru.
