Odkritje v biseru meščanskega baroka

Trinadstropna ljubljanska Gruberjeva palača, ki jo je dal po svojih načrtih zgraditi na Dunaju rojeni slovenski jezuit, inženir in arhitekt Gabrijel Gruber, velja za biser meščanskega baroka v Ljubljani iz zadnje četrtine 18. stoletja. Palača, v kateri zdaj deluje Arhiv Slovenije, je izjemen umetnostnozgodovinski spomenik tudi zaradi zasebne kapele s slikami Janeza (Johanna) Martina Kremser-Schmidta in fresko Andreja Herrleina z Bavarske nad stopniščno kupolo. Sveže odkritje ob zadnjem konservatorsko-restavratorskem posegu: pod stropno fresko so pod Herrleinovim podpisom odkrili še Kremser-Schmidtov, ki je nastal enajst let prej. Stopnišče s stropno poslikavo v Gruberjevi palači. Foto Petar MiloševićGruber, profesor na jezuitski gimnaziji in matematični in mehanični obrtni šoli, ki se je ...