Razvojna strategija za sodobni ples
Državni sekretar Marko Rusjan je na današnji tiskovni konferenci v prostorih ministrstva za kulturo (MzK) predstavil osnove predloga strategije za sodobni ples, ki so jo poslali v javno obravnavo. Gre za polje kulture, ki je med bolj prekariziranimi, nima krovne javne institucije in zagotovljenih osnovnih pogojev za delo.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je sestavila delovno komisijo strokovnjakov s področja sodobnega plesa. Ta je v letu dni pomagala sestaviti strategijo, ki je hkrati del sprememb v kulturnem modelu in nastaja vzporedno z novo resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 ter spremljevalnim akcijskim načrtom. Uvodoma so se na ministrstvu za kulturo seznanili s težavami panoge, ki je v veliki meri odvisna od projektnih prihodkov. Poleg omenjenih težav je treba izpostaviti še pomanjkanje vadbenih in uprizoritvenih prostorov, pomanjkanje celostnega pristopa k podpornim in mednarodnim aktivnostim, »potrebo po redefiniciji kulturnega ekosistema sodobnega plesa v okviru uprizoritvenih umetnosti ter potrebo po decentraliziranem pristopu«.
Rusjan je pojasnil, da so prepoznali pet glavnih razvojnih ciljev: »sistemsko podporo za sodobni ples, predvsem ustanovitev javnega zavoda za sodobni ples (ta naj bi bil ustanovljen do konca leta), internacionalizacijo s podpornimi mehanizmi, medresorsko povezovanje, tudi s področjem šolstva, zdravstva in sociale, ter decentralizacijo, da bi se produkcijski pogoji vzpostavljali po več delih Slovenije. Izboljšanje pogojev dela in pravic samozaposlenih v kulturi, to pa je v povezavi z drugimi ukrepi, ki jih izvajamo oziroma načrtujemo v okviru reforme samozaposlenih.« Prelog je objavljen na spletni strani ministrstva za kulturo, predloge, pripombe in druga mnenja bodo zbirali do 21. marca.
