Strategije potrjene, sledijo konkretnosti
Državni zbor je s 46 glasovi za in 37 proti včeraj sprejel predlog resolucije o nacionalnem programu za kulturo (NPK) za obdobje 2022-2029. Po petih letih je bil tako sprejet nov ključni strateški dokument, ki v osmih točkah opredeljuje razvoj kulture in umetnosti. Konkretni ukrepi in njihova finančna vrednost bodo določeni v štiriletnem akcijskem načrtu, ki bo sledil.
S 40 glasovi za in 39 proti je državni zbor izglasoval tudi dopolnilo opozicijske SD, da se v resolucijo uvrsti objekte Unescove svetovne dediščine in nosilce znaka evropske dediščine, v katere bi do leta 2029 investirali 20,7 milijona evrov. Dopolnilo je prejšnji teden odbor za kulturo sicer zavrnil.
Predlog resolucije je v obravnavo v državni zbor vložila vlada, pripravljen pa je bil v mandatih ministrov Zorana Pozniča in Vaska Simonitija. Po navedbah ministrstva je njegovo poslanstvo v tem, da se slovensko kulturo uveljavi kot pomemben družbeni dejavnik in kot vrednoto, ki omogoča ustvarjalne potenciale, obenem pa razvija spoštovanje do dosežkov slovenskega naroda.
V razpravi pred sprejemom so sicer opozicijske poslanske skupine izpostavljale, da bi najpomembnejši dokument v kulturi morali na novo premisliti ob upoštevanju strokovne javnosti. Po njihovi oceni pozablja na samozaposlene in nevladne organizacije ter ne ponuja posodobitve sektorja, s tem pa ne odpravlja zatečenega stanja v kulturi.
Predlog je državnozborski odbor za kulturo potrdil prejšnji teden, ko so sicer opozicijski člani presodili, da bi potreboval dodatno usklajevanje, ker krči samozaposlene in nevladne organizacije ter daje večji poudarek institucionalni kulturi. Tudi v včerajšnji obravnavi so mu podporo napovedale koalicijske poslanske skupine. Tadeja Šuštar Zalar (NSi) je izrazila veselje, da bo dokument sprejet po petih letih, Mojca Žnidarič (Konkretno) je presodila, da bo slovenska kultura z njim ohranila raznolikost in prepoznavnost onkraj meja, Alenka Jeraj (SDS) pa, da bo začrtal razvoj kulture v vseh segmentih za naslednje desetletje.
V opozicijskih poslanskih skupinah pa so ponovno izpostavili, da bi najpomembnejši dokument v kulturi morali, kot je dejala Lidija Divjak Mirnika (LMŠ), na novo premisliti. Po oceni Primoža Siterja (Levica) pozablja na ključne deležnike v kulturi. Branislav Rajić (SAB) pa je izrazil bojazen, da si bo vlada dovolila veliko manevrskega prostora pri odločanju o tem, kaj bo financirano, ko bo sprejemala akcijski načrt.
Stranka SD pa je enako kot na odboru vložila dopolnilo za investiranje 20,7 milijona evrov v objekte Unescove svetovne dediščine in nosilce znaka evropske dediščine do leta 2029. Po besedah Sama Bevka bi NPK s tem samo pridobil, saj bi vanj uvrstili tisto kulturno dediščino, ki ima evropsko in svetovno priznano vrednost ter bogati turizem. To so prazgodovinska kolišča na Igu, dediščina živega srebra v Idriji, izbrana dela Jožeta Plečnika, cerkev sv. Duha v Javorci ter partizanska bolnica Franja.
Kot je dejala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, bi vpis takšnega seznama lahko pomenil, da prejudicirajo financiranje teh objektov glede na nekatere druge objekte. Krovni zakon v kulturi po njenih besedah določa, da se financiranje javne kulturne infrastrukture, ki je v zasebni lasti ali v lasti lokalnih skupnosti, izvaja preko razpisov in pozivov. Dediščina živega srebra v Idriji, ki je v državni lasti, pa je bila po njenih pojasnilih vpisana z dopolnilom.
Že v lanski jesenski javni razpravi je Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, predlog resolucije komentirala z dvomi, češ da gre za »zelo splošen dokument z zgolj okvirnimi usmeritvami, akcijski načrt, ki kulture politike konkretizira in ki šele sledi, pa potrjuje zgolj vlada, kar tudi po zadnjih izkušnjah pomeni, da je možno zelo rokohitrsko sprejeti kopico slabih ukrepov.«
V Asociaciji so takrat še dodali: »Glede vsebine najbolj izstopa neustrezna obravnava nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi. Predlog NPK skuša obe entiteti, brez prave nadaljnje distinkcije, umestiti v zasebni sektor, tj. skupaj z ostalimi poslovnimi subjekti, kar vsekakor ni dobra rešitev. Menimo, da tudi na podlagi ZUJIK statusa NVO in samozaposlenih v kulturi ni možno tako preprosto enačiti z poslovnimi subjekti zasebnega prava ter si torej zaslužijo ločeno in posebno obravnavo. Za samozaposlene in NVO v kulturi predlagamo številne ukrepe, vse od administrativne razbremenitve, karierne dinamike, ustreznih socialnih ukrepov (npr. bolniška), krepitve kapacitet, zagotovitve ustrezne podporne strukture in številne druge.«
Zgodovina nacionalnega programa za kulturo
Resolucija o NPK za obdobje 2022-2029 navaja predzgodovino dokumenta: prva izhodišča za kulturni razvoj Slovenije je skupščini RS leta 1991 predložil minister za kulturo Andrej Capuder, istega leta je sledila resolucija o kulturi, ki jo je pripravil Odbor za kulturo Državnega zbora.
Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (ZUJIK) je leta 1994 določil NPK, prvi predlog je bil pripravljen v mandatu ministra Rudija Šelige, a prvi program za kulturo je bil sprejet precej kasneje, leta 2004 za obdobje 2004–2007, sledila sta še dva, za obdobji 2008–2011 in 2014–2017.
Spremenjeni ZUJIK iz leta 2016 je določil, da se NPK sprejme za obdobje najmanj osmih let, zato so se ob izteku zadnjega odločili za pripravo NPK 2018–2025 ter opravili javno razpravo, vendar je bil zaradi nenaklonjenih odzivov javnosti novembra 2017 postopek ustavljen v medresorskem usklajevanju.
Oblikovanje novega, za obdobje 2020–2027, se je začelo leta 2019, minister Zoran Poznič je po odstopu vlade osnutek NPK 2020–2027 ob primopredaji izročil ministru Vasku Simonitiju, strokovne službe ministrstva so številne pripombe na predlog pripravile do poletja 2020, vendar je dokončno pripravo dokumenta zadržala pandemija, ministrstvo je sodelovalo pri pripravi evropskih strategij za sanacijo posledic epidemije covida-19 na področju kulture, zlasti v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, v tem okviru so kot kohezijske perspektive 2021–2027 na novo določili prednostne cilje na področju slovenske kulture. Predelani osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2022–2029, so zapisali na ministrstvu za kulturo, upošteva novonastalo situacijo v kulturnem sektorju zaradi posledic pandemije covida-19.
