Slovenec, ki je filmom vdihnil gibanje, je končno dobil oskarja

Jernej Barbič, Slovenec, ki kot profesor matematike deluje na Univerzi v Južni Kaliforniji, je z ekipo v sestavi Barbič, Essex Edwards, James Jacobs, Crawford Doran in Andrew van Straten za razvoj programske opreme ziva VFX prejel oskarja za znanstvene in tehnične dosežke na področju filma. Letos je Ameriška filmska akademija omenjenih 14 kipcev podelila 37 dobitnikom. Barbič je tako prvi Slovenec, ki se lahko pohvali s to prestižno nagrado.

Barbič, ki je bil že leta 2014 s filmom Hobit med nominiranci za oskarja za posebne učinke (tega je takrat prejel film Gravitacija), prihaja iz vasice v bližini Mosta na Soči. Po študiju matematike na fakulteti za matematiko in fiziko se je odpravil na podiplomski študij računalništva v ZDA.

K odločitvi, da matematično znanje nadgradi z znanjem iz računalništva, je pripomogla predvsem želja po modeliranju narave, zlasti gibanja dreves, ki ga je navdušeno opazoval že kot otrok. Kot je v intervjuju leta 2014 povedal za Delo, je v začetnih letih študija matematike med hojo po domačem gozdu razmišljal, ali bi lahko gibanje dreves opisal v matematičnem modelu.

Dovolj znanja, da bi rešil problem, ki ga je zelo pritegnil, takrat še ni imel, saj je, kot je dejal, gibanje celotnega drevesa izjemno kompleksno. Vsaka veja in list se po Barbičevih besedah namreč gibljeta drugače, njihovo premikanje pa je odvisno od vetra, terena in vpliva sosednjih listov.

Ker ga je od nekdaj privlačila tudi filmska industrija – kot otrok je celo sanjal, da bi postal filmski režiser – ne preseneča, da je začel delovati tudi na področju filma. S svojimi računalniškimi modeli je leta 2011 navdušil na največjem srečanju računalniških grafikov Siggraph, kjer ni ostal neopažen. Kmalu zatem je sledilo sodelovanje pri ustvarjanju filmske uspešnice Hobit, kjer je bil odgovoren za gibanje in videz fantazijskih bitij.

Profesionalno programsko opremo ziva VFX podjetja Živa Dynamics, ki ga je Barbič ustanovil pred desetimi leti, so uporabili že v več kot 60 svetovno znanih filmskih uspešnicah, med drugim v filmih Garfield (2024), Godzilla in Kong: Novi imperij (2024), Aquaman in izgubljeno kraljestvo (2023), Venom 2 (2021), Stotnica Marvel (2019), Belline pasje dogodivščine (2019), Jumanji: Naslednja stopnja (2019) in Megalodon: Predator iz globin (2018) … Uporabilo jo je že več kot 500 podjetij po vsem svetu.

Priznanje za njegove dosežke v računalniški grafiki, ki imajo uporabno vrednost v filmski industriji, je prejel že leta 2011, ko ga je ameriška revija MIT Technology Review uvrstila med 35 najuspešnejših inovatorjev na svetu, mlajših od 35 let.

Letošnje oskarje za znanstvene in tehnične dosežke so sicer zaradi požarov v Los Angelesu podelili nekoliko kasneje. Tehnične oskarje, ki jih akademija podeljuje vse od leta 1931, so do leta 1972 podeljevali skupaj z drugimi oskarji, nato pa so jih zaradi dolžine televizijske prenosa podeljevali na ločeni prireditvi.