Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Razno

Spremembe delno uspešne, slovenščina bo v napravah, ne pa na zaslonih

Predlog novele zakona o javni rabi slovenščine v DZ sprejet z 72 glasovi, nihče ni bil proti.
Nekatere naprave bodo odslej morale »spregovoriti« tudi slovensko, problem ostajajo pretočni servisi. FOTO: Leon Vidic/Delo
Nekatere naprave bodo odslej morale »spregovoriti« tudi slovensko, problem ostajajo pretočni servisi. FOTO: Leon Vidic/Delo
2. 4. 2024 | 18:36
2. 4. 2024 | 18:44
4:38

V nadaljevanju 18. redne seje državnega zbora so poslanci glasovali tudi o predlogu novele zakona o javni rabi slovenščine. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v nagovoru pred razpravo omenila upanje in željo, da bi bile spremembe zakona učinkovite še v tem mandatu. Predlog je bil sprejet z 72 glasovi, nihče ni bil proti.

Noveliranje zakona o javni rabi slovenščine je bilo nujno, ker prvotna različica iz leta 2004 in dopolnitve iz leta 2010 niso mogle upoštevati varovanja slovenščine tudi v digitalnem okolju. S sedanjimi spremembami, so zapisali predstavniki predlagatelja, ministrstva za kulturo, so na novo opredelili javno rabo jezika za 21. stoletje pri različnih napravah in ponudnikih pretočnih vsebin, da bi tako poskrbeli za ustrezno zaščito in razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju.

image_alt
Nova določila bodo omogočila resnejšo obrambo slovenščine

Predlog, je v nagovoru omenila ministrica za kulturo Asta Vrečko, sledi tudi evropski zakonodaji in je usklajen z direktivami Evropske unije. Dodala je: »Vsakdo, čigar materni jezik je slovenščina, si zasluži in ima pravico, da uporablja naprave, katerih uporaba je opredeljena kot javna raba slovenščine, v svojem maternem jeziku. In verjamem, da bo zakon to tudi prinesel. Želim si in upam, glede na predhodne določbe v zakonodaji, da bi še v tem mandatu naprave lahko spregovorile slovensko.«

Pretočna vsebina ne bo zagotovljena tudi v slovenščini

Novela zakona s spremenjenimi sedmimi členi predvideva, da bo raba slovenščine omogočena tudi v najsodobnejših elektronskih napravah (na primer tudi v izdelkih družbe Apple, ki se prodajajo na slovenskem trgu), vendar z novelo ne bo razrešen problem podnaslavljanja vsebin pri pretočnih servisih, kakršna sta Netflix in Disney, ker zanje velja načelo države izvora in s tem njihova zakonodaja.

Na seznamu elektronskih naprav, ki bodo morale po prehodnem obdobju imeti omogočeno izbiro slovenščine in uporabo slovenskega črkopisa na način, da je funkcionalnost naprave enakovredna funkcionalnosti naprave v drugih jezikih, katerih izbiro naprava omogoča, so osebni računalniki, tablice, mobilni telefoni, pametni televizorji, povezani avtomobili in set-top boxi (vmesniki za dostop do IPTV).

Tako čez čas lahko nastane paradoks, da bomo film lahko gledali na napravi, ki bo sicer imela slovenske menije, vendar pretočna vsebina ne bo zagotovljena tudi v slovenščini. Za spremembo tega področja bi morali po mnenju svetovalca za medijsko politiko v kabinetu ministrice za kulturo Lenarta J. Kučića lobirati tudi z drugimi manjšimi državami na ravni EU, da bi se evropska direktiva spremenila in bi bila je­zikovna raznolikost bolj zaščitena.

Jasno določene pristojnosti inšpekcij

V sprejeti noveli so med sedmimi prenovljenimi členi tudi členi o inšpekcijskem nadzoru in določene kazenske določbe, pri katerih so bile v preteklosti različne nejasnosti. Zdaj so jasno določene pristojnosti posameznih inšpekcij, ki opravljajo inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona, določeni so tudi posebni inšpekcijski ukrepi in globe.

Asta Vrečko. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Asta Vrečko. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine