Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Vizualna umetnost

Izraelski paviljon v Benetkah varuje italijanska vojska

Tema 60. beneškega bienala je umetnost staroselcev. Odprtje spremljajo protesti zaradi vojne v Gazi. Slovenski paviljon odprli včeraj, izraelski ostaja zaprt.
Izraelski paviljon ostaja zaprt, varujejo ga pripadniki italijanske vojske. FOTO: Peter Rak
Izraelski paviljon ostaja zaprt, varujejo ga pripadniki italijanske vojske. FOTO: Peter Rak
18. 4. 2024 | 07:39
18. 4. 2024 | 12:10
4:18

Tema letošnjega Beneškega bienala je tujstvo v najrazličnejših formah, barvah in odtenkih, vendar je bil prvi dan odprtja za strokovno javnost spet v ospredju izraelsko-palestinski konflikt. Okoli sto protestnikov se je zbralo pred izraelskim paviljonom, ki pa po odločitvi izraelske umetnice Ruth Patir v vsakem primeru ostaja do nadaljnjega zaprt.

Če se umetnica skupaj s kuratorkama Miro Lapidot in Tamar Margalit pred dnevi ne bi tako odločila, bi protesti zagotovo imeli še veliko večji obseg in intenziteto. Tako pa se je po vzklikanju gesel in deljenju letakov najprej pred izraelskim ter nato še pred ameriškim in nemškim paviljonom skupina mirno razšla, izraelski paviljon pa varujejo pripadniki italijanske vojske.

Konceptualna umetnica Nika Špan in kurator Vladimir Vidmar sta pripravila domiselno vrtno skrivnost. FOTO: Katja Kodba/STA
Konceptualna umetnica Nika Špan in kurator Vladimir Vidmar sta pripravila domiselno vrtno skrivnost. FOTO: Katja Kodba/STA

Kot je pojasnila Ruth Patir, se njen projekt, naslovljen Domovina, posveča ranljivosti, zdaj pa smo priča vsesplošnemu preziru do življenja, zato je bila njena odločitev logična. Paviljon ostaja zaprt do sklenitve premirja in izpustitve talcev oziroma do trenutka, ko bodo »srca spet odprta za umetnost«.

Sicer pa je takšna in drugačna družbena kritičnost svojevrstna rdeča nit letošnjega bienala, ki ga je kot prvi Južnoameričan kuriral Brazilec Adriano Pedrosa. Kar se nedvomno odraža na izboru, saj je v ospredju likovna oziroma vizualna produkcija tako imenovanega globalnega juga, še zlasti pa je opazna umetnost staroselcev, ki so po Pedrosovem mnenju neredko obravnavani kot »tujci v lastni deželi«. Na letošnjem bienalu se sicer predstavlja 88 nacionalnih selekcij, za javnost se bo odprl v soboto, 20. aprila.

Projekt Nike Špan in Vladimirja Vidmarja, ki ima poetičen naslov Vrtna skrivnost zate, so odprli včeraj. FOTO: Katja Kodba/STA
Projekt Nike Špan in Vladimirja Vidmarja, ki ima poetičen naslov Vrtna skrivnost zate, so odprli včeraj. FOTO: Katja Kodba/STA

Domiselni slovenski paviljon

Slovenija ima po večletnem gostovanju v Arsenalih letos paviljon ob rastlinjaku in ikonični kavarni Serra dei Giardini. Nedvomno izjemno domiselna izbira, saj gre za lokacijo med Vrtovi in Arsenali, ki je zelo frekventna. Domiseln pa je tudi projekt konceptualne umetnice Nike Špan in kuratorja Vladimirja Vidmarja, ki ima poetičen naslov Vrtna skrivnost zate (Garden Secret for You).

Konceptualna umetnica Nika Špan in kurator Vladimir Vidmar sta pripravila domiselno vrtno skrivnost. FOTO: Peter Rak
Konceptualna umetnica Nika Špan in kurator Vladimir Vidmar sta pripravila domiselno vrtno skrivnost. FOTO: Peter Rak

Kot sta dejala umetnica in kurator, je slovenski projekt tokrat v Benetkah prvič umeščen v javni prostor, s svojo strukturo – gre za industrijski objekt svojevrstne montažne kleti – pa v svoji navidezni banalnosti ustreza sintagmi tujstva, ki je tokrat v ospredju. »Transport tega objekta iz Poljske do Benetk in nato z ladjo do končne lokacije je bil precejšen logističen podvig,« je dejala Nika Špan.

Nika Špan pred skulpturo, ki je hkrati tudi arhitektura in seveda slovenski paviljon. FOTO: Peter Rak
Nika Špan pred skulpturo, ki je hkrati tudi arhitektura in seveda slovenski paviljon. FOTO: Peter Rak

Njegova nenavadna nomadska struktura, ki je hkrati skulptura in arhitektura, služi kot slovenski paviljon in kot paradigmatični tujec, v izstopajoči disonanci z zgodovinsko beneško mestno krajino. »V zgodovinski kontekst Benetk se vpisuje kot tujek, neznan in nepričakovan element, enigmatična entiteta z zelo specifično zunanjostjo, ki jo prepoznamo kot nekaj, česar ne moremo imenovati, govori o sami sebi, pripoveduje zgodbo svojega vstopa v umetnost, hkrati pa nakazuje možnosti drugih branj.«

Po besedah Vladimirja Vidmarja ponuja tudi možnost participacije gledalca oziroma obiskovalca, objekt pa ima obenem skulpturno prezenco in svojo funkcionalnost ter navsezadnje opozarja na problematiko slovenskega paviljona. Kot je ob včerajšnjem slavnostnem odprtju slovenskega projekta napovedala ministrica za kulturo Asta Vrečko, se bodo v kratkem sestali z vodstvom beneškega bienala in se poskušali dogovoriti za rešitev dolgoročnega najema prostorov, predvidoma na lokaciji Arsenalov.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine