Luc Tuymans v Benetkah
Razstava belgijskega umetnika, ki je zaslovel s kontroverznimi slikarskimi deli o holokavstu, bo do januarja 2020 na ogled v Benetkah.
Odpri galerijo
Otroci se sprehajajo na »mrtvaški lobanji«, umetniški inštalaciji, ki jo je Tuymans postavil pred muzejem Mas v Antwerpu. FOTO: Yves Herman/Reuters
V beneškem muzeju sodobne umetnosti so odprli razstavo belgijskega umetnika Luca Tuymansa, enega izmed najvplivnejših sodobnih slikarjev. Tuymans obravnava subjekte iz našega kolektivnega spomina in vsakdanjega življenja, ki se obsesivno pojavljajo v množici medijev, kot so tisk, televizija in svetovni splet.
Zaslovel je v osemdesetih letih, ko je prek serije temačnih, a ostrih slikarskih del začel raziskovati evropske spomine na drugo svetovno vojno in kolonialno preteklost. Med najbolj kontroverznimi umetninami iz tega obdobja sta Plinska celica (1986), v kateri je upodobljena soba za usmrtitev v koncentracijskem taborišču Dachau, in Sprehod na snegu (1989), ki prikazuje Adolfa Hitlerja in njegove sodelavce med sprehodom v zimski pokrajini Berchtesgadna, medtem ko pripravljajo načrte za »dokončno rešitev«.
»Sovražim Benetke,« je pred razstavo povedal za britanski časnik Financial Times. »Benetke so dekadentne in morbidne. V mestu se počutim neudobno na udoben način,« je odgovoril na vprašanje, zakaj se mu zdijo primerno mesto za njegovo razstavo. Kuratorji so slikarsko razstavo poimenovali Koža (La Pelle), po romanu italijanskega pisca Curzia Malaparteja. V muzeju bodo razstavili avtorjevo retrospektivo 80 umetniških del iz zasebnih zbirk in drugih muzejev, eno delo pa je Tuymans pripravil samo za to razstavo.
Postavitev del belgijskega umetnika bo do januarja 2020 na ogled v neoklasicističnem dvorcu Palazzo Grassi ob Velikem kanalu v središču mesta. Lastnik palače je francoski milijarder in zbiratelj umetnin François Pinault. Premožni Francoz upravlja tudi trgovinske verige, kot sta Convers in Samsonite, ter vinarsko znamko Château Latour in avkcijsko hišo Christie's. Notranjost muzeja je prenovil japonski arhitekt in dobitnik Pritzkerjeve nagrade Tadao Ando.
Zaslovel je v osemdesetih letih, ko je prek serije temačnih, a ostrih slikarskih del začel raziskovati evropske spomine na drugo svetovno vojno in kolonialno preteklost. Med najbolj kontroverznimi umetninami iz tega obdobja sta Plinska celica (1986), v kateri je upodobljena soba za usmrtitev v koncentracijskem taborišču Dachau, in Sprehod na snegu (1989), ki prikazuje Adolfa Hitlerja in njegove sodelavce med sprehodom v zimski pokrajini Berchtesgadna, medtem ko pripravljajo načrte za »dokončno rešitev«.
»Sovražim Benetke,« je pred razstavo povedal za britanski časnik Financial Times. »Benetke so dekadentne in morbidne. V mestu se počutim neudobno na udoben način,« je odgovoril na vprašanje, zakaj se mu zdijo primerno mesto za njegovo razstavo. Kuratorji so slikarsko razstavo poimenovali Koža (La Pelle), po romanu italijanskega pisca Curzia Malaparteja. V muzeju bodo razstavili avtorjevo retrospektivo 80 umetniških del iz zasebnih zbirk in drugih muzejev, eno delo pa je Tuymans pripravil samo za to razstavo.
Pallazzo Grassi je zadnja palača, ki so zgradili še v času Beneške republike. FOTO: Manuel Silvestri/Reuters
Postavitev del belgijskega umetnika bo do januarja 2020 na ogled v neoklasicističnem dvorcu Palazzo Grassi ob Velikem kanalu v središču mesta. Lastnik palače je francoski milijarder in zbiratelj umetnin François Pinault. Premožni Francoz upravlja tudi trgovinske verige, kot sta Convers in Samsonite, ter vinarsko znamko Château Latour in avkcijsko hišo Christie's. Notranjost muzeja je prenovil japonski arhitekt in dobitnik Pritzkerjeve nagrade Tadao Ando.
