Na Vermeerjevo mojstrovino se vrača pozabljeni Kupid

Vermeerjevo zaljubljeno dekle, ki bere pismo ob oknu, bo poslej pismo bralo v družbi malega boga ljubezni.

Objavljeno
13. maj 2019 17.41
Posodobljeno
13. maj 2019 17.41
Šele nedavno so z novo tehnologijo ugotovili, da Kupida ni preslikal sam Vermeer, pač pa se je to zgodilo dolgo po slikarjevi smrti. FOTO: © Skd/Wolfgang Kreische
V maloštevilnem opusu Jana Vermeerja (1632–75), enega najpomembnejših slikarjev evropskega baroka, je vsaka novica, ki razširi poznavanje njegovega ustvarjanja, dobrodošla, tokratna pa še posebej. Nanaša se namreč na lepo stvar, ljubezen.

V Gemäldegalerie v nemškem Dresdnu hranijo eno izmed znanih del tega nizozemskega mojstra, Dekle, ki bere pismo ob odprtem oknu. Slika, ena izmed le nekaj več kot 30 ohranjenih Vermeerjevih, je z intimno kompozicijo z mladenko ob branju pisma v osami, prežeti z značilno svetlobo, že dolgo vpisana v zavest ljubiteljev evropske slikarske klasike. A bo kmalu, predvidoma že čez leto, zelo drugače.
 

Dekle ne bo več samo


Mladenka, za katero so že v preteklosti domnevali, da ji je slikar v roke potisnil pismo z ljubezensko vsebino, kmalu ne bo več sama. Pridružil se ji bo Kupid, kompozicija, trdno zasidrana v umetnostni zgodovini, pa se bo korenito spremenila. Enako ikonografija mojstrovine. Prisotnost Kupida bo simbolno potrjevala, da je pismo v mladenkinih rokah res ljubezensko.

image
Podoba slike, kakršno so občudovali v zadnjih stoletjih. FOTO: © Skd/Klut/Estel

 

Preslikava vsaj sedem desetletij mlajša od izvirne


Da se pod naslikano steno izza mladenke nahaja podoba Kupida, je bilo zaradi raziskav z rentgenom znano že od leta 1979, šele nedavno pa so z novo tehnologijo ugotovili, da Kupida ni preslikal sam Vermeer, pač pa se je to zgodilo dolgo po njegovi smrti. Preslikava je vsaj sedem desetletij mlajša od izvirne, so ugotovili.

Tako so se v dresdenskem muzeju odločili, da podobi z restavriranjem vrnejo izvirni izgled. Poseg restavratorjev je nekje na pol poti, a že izrazito napoveduje, da se bo kompozicija vsem znane mojstrovine zelo spremenila. Slika je od srede tudi javno na ogled, v delavnice restavratorjev pa se bo vrnila 16. junija.

Posegi na sliki vsaj še leto dni


Vermeer je sliko ustvaril v letih 1657–59, v Nemčijo je prišla iz Francije, ko jo je saški volilni knez Friderik Avgust II. leta 1742 kupil v Parizu. Trenutni posegi na njej bodo potekali vsaj še leto dni, zatem jo bo v novi podobi mogoče občudovati ob drugi Vermeerjevi mojstrovini v zbirki dresdenski Gemäldegalerie, Zvodnici iz leta 1656, ki velja za slikarjevo prvo žanrsko upodobitev.