V TNP poudarjajo: naj bodo lepi prizori shranjeni v spominu in ne na plačilnih nalogih!
Izpostavljajo predvsem varstvo in zaščito lepega čeveljca, ki sodi med strogo zavarovane vrste.
Odpri galerijo
Lepi čeveljc je v Sloveniji strogo zavarovan že od leta 1922. FOTO: Javni zavod TNP
Bohinj – Narava Triglavskega narodnega parka (TNP) bo s cvetjem navduševala obiskovalce do konca poletja. V parku samo med praprotnicami in cvetnicami uspeva prek 60 % slovenske flore. Nekaj 100 vrst je prepoznanih kot ogroženih zaradi občutljivosti, redkosti, uničevanja ali neprimernega načina rabe njihovega življenjskega okolja, pa tudi zaradi svoje mikavnosti, zato potrebujejo posebno varstvo.
Tako kot povsod v Sloveniji je tudi v TNP strogo prepovedano jemati rastline zavarovanih vrst iz narave, v prvem in drugem varstvenem območju parka omejitev dodatno velja tudi za nezavarovane vrste. »Zato vse obiskovalce pozivamo, naj občudujejo in uživajo v lepotah planinskega cvetja. Naj bodo ti lepi prizori shranjeni v spominu in ne na plačilnih nalogih naravovarstvenih nadzornikov,« poudarja Tina Markun iz Javnega zavoda TNP.
Med strogo zavarovane vrste sodi tudi največji predstavnik v naravi rastočih kukavičevk (orhidej) v Evropi, lepi čeveljc, ki je v nižinskih predelih TNP sicer že odcvetel, višje pa je nanj še mogoče naleteti v polnem razcvetu. V Sloveniji je lepi čeveljc predvsem alpska vrsta in spada med značilne rastline bukovih gozdov, nanj je možno naleteti tudi v pasu ruševja in na gozdnih obronkih. Ta očem zelo privlačna rastlina je v Sloveniji strogo zavarovana že od leta 1922.
Po strokovnih ocenah v TNP uspeva kar petina slovenske populacije lepega čeveljca. »Poleg gnojenja, intenzivne paše, posegov v prostor in neprimernega gospodarjenja z gozdovi ga ponekod ogrožajo tudi množično obiskovanje rastišč in trganje cvetočih poganjkov ali celo izkopavanje in iznos rastlin. Nekatera rastišča so namreč razmeroma lahko dostopna in prepredena s stezami, zato tudi poostren naravovarstveni nadzor v času cvetenja rastlin ne more zagotoviti njihove popolne zaščite. Kljub temu verjamemo, da večina občudovalcev obiskuje rastišča odgovorno, zavedajoč se varstvenega pomena tega prelepega predstavnika orhidej,« opozarja Markunova.
Rastišča lepega čeveljca v TNP so vključena v ekološko omrežje območij Natura 2000, kot njihovi upravljalci so zato v TNP še dodatno odgovorni za dolgoročno ohranitev vrste. Tudi letos se poleg naravovarstvenih nadzornikov TNP v izvajanje poostrenega nadzora na območjih z najbolj ranljivimi rastišči vključujejo ostale pristojne službe in posamezniki, zaznane kršitve, denimo namerno uničevanje, nabiranje, poškodovanje, trganje, ruvanje ali posedovanje rastlin lepega čeveljca, pa lahko obravnavajo celo kot kazniva dejanja.
Po strokovnih ocenah v TNP uspeva kar petina slovenske populacije lepega čeveljca. FOTO: Javni zavod TNP
Občudujte in uživajte v lepotah planinskega cvetja
Tako kot povsod v Sloveniji je tudi v TNP strogo prepovedano jemati rastline zavarovanih vrst iz narave, v prvem in drugem varstvenem območju parka omejitev dodatno velja tudi za nezavarovane vrste. »Zato vse obiskovalce pozivamo, naj občudujejo in uživajo v lepotah planinskega cvetja. Naj bodo ti lepi prizori shranjeni v spominu in ne na plačilnih nalogih naravovarstvenih nadzornikov,« poudarja Tina Markun iz Javnega zavoda TNP.
Lepi čeveljc
Med strogo zavarovane vrste sodi tudi največji predstavnik v naravi rastočih kukavičevk (orhidej) v Evropi, lepi čeveljc, ki je v nižinskih predelih TNP sicer že odcvetel, višje pa je nanj še mogoče naleteti v polnem razcvetu. V Sloveniji je lepi čeveljc predvsem alpska vrsta in spada med značilne rastline bukovih gozdov, nanj je možno naleteti tudi v pasu ruševja in na gozdnih obronkih. Ta očem zelo privlačna rastlina je v Sloveniji strogo zavarovana že od leta 1922.
Pravila ravnanja v TNP
- Vaša pot v TNP naj bo pot, ki se je boste z veseljem spominjali. Izberite jo sposobnostim primerno.
- Vozilo pustite na označenih parkiriščih. Na območju parka jih je dovolj.
- Priporočamo, da hodite po označenih poteh. Ne povzročajte hrupa. Živali vam bodo hvaležne.
- Spoštujte življenjski prostor rastlin in živali. Občudujte jih tako, da s svojo prisotnostjo ne motite njihovih zgodb, ki so prav tako edinstvene kot vaša.
- Pse vodimo na vrvici.
- Jasne noči, posute z zvezdami, doživljajte na klopeh planinskih koč, zavetišč in bivakov. Kampiranje in bivakiranje izven za to določenih mest ni dovoljeno.
- Bodimo nemoteči obiskovalci, ki v prostor ničesar ne prinašamo in iz njega ničesar ne odnašamo. Ničesar, kar ni shranjeno v nas samih ali na spominski kartici.
V TNP kar petina slovenske populacije
Po strokovnih ocenah v TNP uspeva kar petina slovenske populacije lepega čeveljca. »Poleg gnojenja, intenzivne paše, posegov v prostor in neprimernega gospodarjenja z gozdovi ga ponekod ogrožajo tudi množično obiskovanje rastišč in trganje cvetočih poganjkov ali celo izkopavanje in iznos rastlin. Nekatera rastišča so namreč razmeroma lahko dostopna in prepredena s stezami, zato tudi poostren naravovarstveni nadzor v času cvetenja rastlin ne more zagotoviti njihove popolne zaščite. Kljub temu verjamemo, da večina občudovalcev obiskuje rastišča odgovorno, zavedajoč se varstvenega pomena tega prelepega predstavnika orhidej,« opozarja Markunova.
Po strokovnih ocenah v TNP uspeva kar petina slovenske populacije lepega čeveljca. FOTO: Javni zavod TNP
Kršitve obravnavane celo kot kazniva dejanja
Rastišča lepega čeveljca v TNP so vključena v ekološko omrežje območij Natura 2000, kot njihovi upravljalci so zato v TNP še dodatno odgovorni za dolgoročno ohranitev vrste. Tudi letos se poleg naravovarstvenih nadzornikov TNP v izvajanje poostrenega nadzora na območjih z najbolj ranljivimi rastišči vključujejo ostale pristojne službe in posamezniki, zaznane kršitve, denimo namerno uničevanje, nabiranje, poškodovanje, trganje, ruvanje ali posedovanje rastlin lepega čeveljca, pa lahko obravnavajo celo kot kazniva dejanja.
