Gašperšič: Občini naj ustavno presojo umakneta
Občinski svet bo o tem razpravljal konec avgusta – korošci nočejo samo svojega odseka.
Odpri galerijo
Zaradi ceste so enkrat že šli na cesto. V sredo, 18. julija, med 8. in 9. uro naj bi šli znova. Spontana ljudska vstaja, ki ni povezana z Mladinsko iniciativo za tretjo razvojno os, naj bi se zgodila v Mislinji. FOTO: Tadej Regent
Prevalje – »Protokol o gradnji tretje razvojne osi ni mrtva črka na papirju. Gradnja odseka med Velenjem in Slovenj Gradcem se bo začela do konca leta 2019, kot smo se dogovorili v protokolu, saj za to ni nobenih ovir,« je v sredo na Koroškem zatrdil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Na Prevalje, kamor se je pomenljivo pripeljal skozi Avstrijo (uradno zaradi nesreče na štajerski avtocesti), je prišel, da bi pomiril nezadovoljstvo zaradi zapletov na odseku trase med Šentrupertom in Velenjem in s tem povezane grožnje, da se gradnja ceste še ne bo začela.
Pred odločitvijo ustavnega sodišča je tveganje, da bi tudi v spodnjem delu trase nadaljevali priprave na gradnjo, očitno preveliko. Vili Žavrlan, član uprave Darsa: »Če bi na tem odseku nadaljevali dela, kot da ustavne pritožbe ni, bi negospodarno porabili denar. Gre za dvanajst milijonov evrov za projektiranje ter petnajst milijonov evrov za odkupe zemljišč. Želimo si, da bi čim prej premostili to oviro.«
Minister Peter Gašperšič je predlagal, naj tudi svet Koroške regije pozove ustavno sodišče, da čim prej odloči. Najhitrejša pot za nadaljevanje del pa bi po njegovem bila, če bi občini Braslovče in Polzela, morda tudi na prigovarjanje županov iz Koroške, ustavno pritožbo preprosto umaknili. »Prepričan sem, da pritožba nima trdnega temelja za uspeh, a garancije za to nihče ne more dati.«
Poziv ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, naj Korošci apelirajo na občini, da ustavno presojo umakneta, polzelskega župana Jožeta Kužnika preseneča: »Država se do nas ves čas ignorantsko obnaša. Tak poziv je malo čuden. Pripravljeni smo se resno pogovarjati v dobro naših občank in občanov, vendar ne prek tretjih oseb.« Braslovški župan Branimir Strojanšek pa je dejal, da bo občinski svet avgusta o ustavni presoji odločal ponovno: »Ustavna presoja vsebuje besedilo, ki pa ni korektno in ga občinski svet ni potrdil. V njem namreč piše, da smo proti trasi F2-2 in vsem trasam hitre ceste. Kar pa ni res. Mi sploh nismo proti hitri cesti. Želimo le, da se preveri, ali so bili postopki vodeni pravilno in v skladu z zakonodajo. Je pa vložitev ustavne presoje vodila civilna iniciativa z odvetniki in smo bili malo izigrani. Občinski svet bo avgusta o tem še enkrat razpravljal in odločil, ali se ustavna presoja popravi ali umakne oziroma kako bomo to rešili.« Prav zaradi spornega besedila ustavne presoje ni vložila občina Šmartno ob Paki. Š. K.
Čeprav je napovedal, da bodo zaradi zapletov v spodnjem delu trase vse moči usmerjene v zgornji del, na Koroškem niso evforični. Matic Tasič, predsednik odbora za gradnjo tretje razvojne osi: »Korošcem ne gre samo za en odsek. Nam gre za celotno traso, od Holmca skozi Slovenj Gradec do Velenja in naprej do avtocestnega križa. Zahtevamo, da odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem ni talec odseka od Šentruperta do Velenja.
Tudi v Mladinski iniciativi za tretjo razvojno os, ki jo vodi Aljaž Verhovnik, zadovoljstva ni: »Kako naj bomo zadovoljni? Na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem je bil državni prostorski načrt sprejet že leta 2013. V petih letih se je zgodilo le to, da je podpisana pogodba za projektiranje.«
Odbor za gradnjo tretje razvojne osi zahteva, da tako pomemben infrastrukturni projekt najde svojo mesto v koalicijski pogodbi, novi mandatar pa naj izbere kompetentnega ministra, ki bo imenoval državnega sekretarja za hitre ceste in avtoceste. »Njegova prioriteta naj bo gradnja tretje razvojne osi,« pravi Verhovnik. Dars pa naj oceni, ali imajo v svojih vrstah ljudi, ki so projekt pripravljeni izpeljati v dogovorjenem roku.
»Zavlačevanje izvedbe projekta je nedopustno, saj odlični gospodarski rezultati zadnjih letih omogočajo uresničitev načrtovane investicije, načrtovana vlaganja gospodarstva obeh regij pa so zagotovilo za upravičenost vlaganja države v infrastrukturo,« opozarjajo tudi gospodarstveniki iz Koroške in Savinjsko-šaleške regije.
Medtem po družbenih omrežjih kroži poziv, naj se ljudje 18. julija med 8. in 9. uro v Mislinji v znak protesta pridružijo hoji čez prehod za pešce. V Mladinski iniciativi za tretjo razvojno os pravijo, da z anonimnimi organizatorji, ki so si izposodili njihov slogan Hočmo cesto, niso povezani. »Gre za spontano ljudsko vstajo, ki je ni mogoče zaustaviti. Ljudje imajo dovolj izgovorov. Zanima jih le eno: cesta,« pove Verhovnik.
Pred odločitvijo ustavnega sodišča je tveganje, da bi tudi v spodnjem delu trase nadaljevali priprave na gradnjo, očitno preveliko. Vili Žavrlan, član uprave Darsa: »Če bi na tem odseku nadaljevali dela, kot da ustavne pritožbe ni, bi negospodarno porabili denar. Gre za dvanajst milijonov evrov za projektiranje ter petnajst milijonov evrov za odkupe zemljišč. Želimo si, da bi čim prej premostili to oviro.«
Minister Peter Gašperšič je predlagal, naj tudi svet Koroške regije pozove ustavno sodišče, da čim prej odloči. Najhitrejša pot za nadaljevanje del pa bi po njegovem bila, če bi občini Braslovče in Polzela, morda tudi na prigovarjanje županov iz Koroške, ustavno pritožbo preprosto umaknili. »Prepričan sem, da pritožba nima trdnega temelja za uspeh, a garancije za to nihče ne more dati.«
Poziv ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, naj Korošci apelirajo na občini, da ustavno presojo umakneta, polzelskega župana Jožeta Kužnika preseneča: »Država se do nas ves čas ignorantsko obnaša. Tak poziv je malo čuden. Pripravljeni smo se resno pogovarjati v dobro naših občank in občanov, vendar ne prek tretjih oseb.« Braslovški župan Branimir Strojanšek pa je dejal, da bo občinski svet avgusta o ustavni presoji odločal ponovno: »Ustavna presoja vsebuje besedilo, ki pa ni korektno in ga občinski svet ni potrdil. V njem namreč piše, da smo proti trasi F2-2 in vsem trasam hitre ceste. Kar pa ni res. Mi sploh nismo proti hitri cesti. Želimo le, da se preveri, ali so bili postopki vodeni pravilno in v skladu z zakonodajo. Je pa vložitev ustavne presoje vodila civilna iniciativa z odvetniki in smo bili malo izigrani. Občinski svet bo avgusta o tem še enkrat razpravljal in odločil, ali se ustavna presoja popravi ali umakne oziroma kako bomo to rešili.« Prav zaradi spornega besedila ustavne presoje ni vložila občina Šmartno ob Paki. Š. K.
Talci spodnjega dela trase
Čeprav je napovedal, da bodo zaradi zapletov v spodnjem delu trase vse moči usmerjene v zgornji del, na Koroškem niso evforični. Matic Tasič, predsednik odbora za gradnjo tretje razvojne osi: »Korošcem ne gre samo za en odsek. Nam gre za celotno traso, od Holmca skozi Slovenj Gradec do Velenja in naprej do avtocestnega križa. Zahtevamo, da odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem ni talec odseka od Šentruperta do Velenja.
Tudi v Mladinski iniciativi za tretjo razvojno os, ki jo vodi Aljaž Verhovnik, zadovoljstva ni: »Kako naj bomo zadovoljni? Na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem je bil državni prostorski načrt sprejet že leta 2013. V petih letih se je zgodilo le to, da je podpisana pogodba za projektiranje.«
Predlagajo državnega sekretarja za ceste
Odbor za gradnjo tretje razvojne osi zahteva, da tako pomemben infrastrukturni projekt najde svojo mesto v koalicijski pogodbi, novi mandatar pa naj izbere kompetentnega ministra, ki bo imenoval državnega sekretarja za hitre ceste in avtoceste. »Njegova prioriteta naj bo gradnja tretje razvojne osi,« pravi Verhovnik. Dars pa naj oceni, ali imajo v svojih vrstah ljudi, ki so projekt pripravljeni izpeljati v dogovorjenem roku.
»Zavlačevanje izvedbe projekta je nedopustno, saj odlični gospodarski rezultati zadnjih letih omogočajo uresničitev načrtovane investicije, načrtovana vlaganja gospodarstva obeh regij pa so zagotovilo za upravičenost vlaganja države v infrastrukturo,« opozarjajo tudi gospodarstveniki iz Koroške in Savinjsko-šaleške regije.
Medtem po družbenih omrežjih kroži poziv, naj se ljudje 18. julija med 8. in 9. uro v Mislinji v znak protesta pridružijo hoji čez prehod za pešce. V Mladinski iniciativi za tretjo razvojno os pravijo, da z anonimnimi organizatorji, ki so si izposodili njihov slogan Hočmo cesto, niso povezani. »Gre za spontano ljudsko vstajo, ki je ni mogoče zaustaviti. Ljudje imajo dovolj izgovorov. Zanima jih le eno: cesta,« pove Verhovnik.
