Je občina pripravljena na naval električnih skirojev?

Medtem ko se v številnih evropskih prestolnicah že resno ukvarjajo s problematiko električnih skirojev, se ti počasi širijo tudi v našem glavnem mestu. Občina na vprašanja, kakšna pravila bodo veljala za komercialne ponudnike te storitve, (še) nima odgovora, saj čaka, da to področje najprej uredi država.

Poleg lastnikov električnih skirojev, ki jih je vse več, sta se spomladi v Ljubljani pojavila tudi dva komercialna ponudnika kratkotrajne izposoje električnih skirojev. Nov način mobilnosti, ki uporabnikom ponuja razmeroma hitro in udobno premikanje po mestu, se je v zadnjih dveh letih hitro razširil po svetovnih mestih. Mediji v nekaterih primerih tako celo poročajo o »invaziji« električnih skirojev.





Zaradi hitrega porasta nove oblike mobilnosti so se začele pojavljati dileme: od tega, kje lahko takšni skiroji vozijo in kje parkirajo, do vprašanja varnosti, saj so hitrosti visoke, zavorna pot pa (pre)dolga. Poleg nesreč in konfliktov, ki se dogajajo med električnimi skiroji na eni ter pešci in avtomobili na drugi strani, v mestih, kjer se je pojavilo veliko število ponudnikov izposoje električnih skirojev, ugotavljajo, da njihovo nemarno parkiranje oziroma odlaganje kazi podobo mest.

Skiroji tako ležijo po pločnikih, zelenicah in drugih javnih površinah, saj jih lahko uporabniki pustijo kjerkoli, da so le dostopni drugim uporabnikom.

V tujini izgon s pločnikov

Rešitve evropskih držav in mest, ki so jih električni skiroji po zaslugi ponudnikov sistemov izposoje preplavili, so različne. V Nemčiji zakonodaja, ki so jo sprejeli spomladi, vožnjo z električnimi skiroji dovoljuje po cestah in kolesarskih stezah, prepoveduje pa po pločnikih. Najvišja dovoljena hitrost je omejena na 20 kilometrov na uro.

Med mesti, kjer po začetnem navdušenju skiroji niso več tako popularni, je Pariz, kjer je po nekaterih ocenah kar 20.000 električnih skirojev za izposojo. Tam je mestna oblast nedavno uvedla kazni za vožnjo po pločnikih in za neprimerno parkiranje. Električni skiroji za najem so v zadnjem letu postali zelo priljubljeni tudi v Lizboni, kjer jih je na voljo več tisoč. Veliko nasprotnikov pa so si nakopali zaradi neprimernega parkiranja, s katerim kazijo podobo mesta oziroma ovirajo druge udeležence v prometu.





Pred tedni so tako uvedli kazni za neustrezno parkiranje skirojev na javnih površinah in pločnikih. Kako hitro nova oblika mobilnosti osvoji mesto, kaže primer Københavna, kjer se je število skirojev za najem od začetka leta, ko so jih ponudila prva podjetja, samo v pol leta povzpelo na 7000.

Pri nas med pešci in kolesarji

Pri nas je ministrstvo za infrastrukturo šele konec junija v medresorsko obravnavo poslalo spremembe zakona o pravilih cestnega prometa, med katerimi je tudi ureditev področja posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja bodisi uporabnik sam in presegajo hitrost gibanja pešcev, bodisi jih poganja električni motor in lahko dosežejo najvišjo hitrost 25 kilometrov na uro.

Spremembe določajo, da bodo lahko uporabniki takšna prevozna sredstva uporabljali le na površinah za pešce in kolesarje, torej na pločnikih in kolesarskih stezah, območjih za pešce, območjih umirjenega prometa, območjih skupnega prometnega prostora …. Pri tem bodo morali uporabniki skirojev oziroma drugih sredstev na električni pogon hitrost vožnje prilagoditi površini, po kateri se gibljejo.

Za območje za pešce to, denimo, pomeni, da ne bi smeli preseči najvišje hitrosti, s katero se lahko gibljejo pešci (kot to že velja za kolesarje) in da ne bodo smeli ogrožati pešcev. V nasprotnem primeru je zagrožena kazen v višini 40 evrov.
Kjer ni površin za pešce in kolesarje, pa se bo lahko z električnimi prevoznimi sredstvi vozilo tudi ob desnem robu ceste v naselju. Zakon bo, če bo sprejet v trenutni obliki, uporabo električnih posebnih prevoznih sredstev, ki presegajo hitrost 25 kilometrov na uro, prepovedal.

Uporaba čelade bo obvezna le za mlajše od 18 let. Spremembe zakona naj bi bile po napovedih ministrstva sprejete do konca leta.Čeprav zakonodaja tega področja še ne ureja, sta se v našem glavnem mestu spomladi že pojavila dva komercialna ponudnika najema električnih skirojev (Flox in Mikmik), pri katerih uporabnik z aplikacijo poišče skiro, ga najame, nato pa lahko kjerkoli parkira (tako, da je dostopen drugim uporabnikom).

Storitev je plačljiva. Mikmik računa 23 centov na minuto izposoje, Flox pa 80 centov za najem oziroma odklepanje skiroja, nato pa še dodatnih 15 centov za vsako minuto najema. Skiroje lahko tako po mestu vidimo večinoma priklenjene na kolesarska stojala, včasih tudi na drogove znakov, razsvetljave.

MOL čaka na državo

Ali bodo električni skiroji preplavili tudi Ljubljano oziroma ali bodo prišli še novi ponudniki kratkoročne izposoje, bo pokazal čas, najbrž pa bo to odvisno tudi od izkušenj prvih dveh ponudnikov izposoje. Zanimalo nas je, kako na novo obliko elektromobilnosti in na tovrstne komercialne pobude gleda občina, pa tudi, ali soglašajo z načinom izposoje, kjer lahko uporabniki skiroje parkirajo kjerkoli? Na MOL smo vprašali še, ali bodo za uporabo javne infrastrukture (torej stojal za kolesa) komercialnim ponudnikom zaračunali uporabnino, kakšna dovoljenja so jim izdali ter na kakšen način (če) namerava občina regulirati tovrstno ponudbo.

Z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet smo dobili zgolj odgovor, da dokler država ne sprejme ustrezne zakonodaje, dovoljenj ne morejo izdajati. »Prav tako s ponudnikoma nismo sklenili nikakršnih dogovorov,« so pojasnili na magistratu in dodali, da se bodo »o morebitni regulaciji lahko odločali šele po sprejetju zakonodaje na državni ravni«.

Praviloma naj bi uporabniki skiro priklenili na kolesarsko stojalo, a v praksi jih zaklepajo tudi na prometne znake in druge drogove.
FOTO: Blaž Samec/Delo

Uvedli bodo tudi postajališča

Nekoliko drugačne informacije medijem dajejo v slovenskem start-upu Mikmik, kjer so pred časom zatrdili, da so edino podjetje, ki ima vsa dovoljenja lokalnih oblasti. Na naša vprašanja, kakšna dovoljenja konkretno so pridobili v Ljubljani, so odgovorili, da »imamo z MOL dovoljenje, da lahko storitev izvajamo v predstavljeni obliki, kot tudi dovoljenje za uporabo njihove javne površine«.

Sicer pa v Mikmiku napovedujejo tudi uvedbo postaj za parkiranje skirojev: »Gre za nov produkt, ki smo ga razvili v sodelovanju z občinami, saj uporabnike ozaveščamo o pomembnosti spoštovanja prometnih predpisov. Za parkiranje skirojev na postajah, ki bodo postavljene v kratkem, bodo uporabniki tudi nagrajeni,« so dodali. Uporabniki bodo tudi po uvedbi postajališč skiroje lahko parkirali še drugod.