Na Lavrici upor proti zoženi štiripasovnici

Zdaj poteka odmera zemljišč na Lavrici. Za izvedbo cestnega projekta potrebuje država dober hektar zemljišč.
Fotografija: Lavrica se vsakodnevno duši v promet. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Odpri galerijo
Lavrica se vsakodnevno duši v promet. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Lavrica, Ljubljana – V teh dneh so geodeti začeli z dolgo napovedano odmero zemljišč, ki jih je treba zagotoviti za načrtovano gradnjo začasne zožene štiripasovnice skozi Lavrico, kjer namerava Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) najprej začeti z uresničitvijo projekta. Toda lastniki zemljišč ob cesti tej nameri ostro nasprotujejo.

Na odseku glavne ceste od Ljubljane do Škofljice in obratno se vsakodnevno pojavljajo zastoji v jutranji in popoldanski prometni konici, kar dnevne migrante iz ribniško-kočevskega območja, ki se vozijo v službo v glavno mesto, spravlja v obup.



Vse to je posledica presežene zmogljivosti odsekov in križišč, velikega števila individualnih priključkov, neustrezne prometne rešitve križišč in neustrezne voziščne konstrukcije, piše v študiji prometne ureditve, ki so jo izdelali v ljubljanskem prometnotehniškem inštitutu.

Lavrica se vsakodnevno duši v promet. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Lavrica se vsakodnevno duši v promet. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Na obeh straneh sedanje glavne ceste, ki pelje skozi Lavrico, namerava DRSI odkupiti dober hektar zemljišč oziroma 380 parcel in pridobiti služnost še na 400 parcelah, ki jih bodo potrebovali za obnovo in za prestavitev komunalne infrastrukture. Z direkcije so za Delo sporočili, da je začetek gradbenih del skozi Lavrico odvisen od uspešno izvedene parcelacije in od pripravljenosti lastnikov za prodajo delov zemljišč.

Bojan Božič, predsednik civilne iniciative proti zoženi štiripasovnici. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Bojan Božič, predsednik civilne iniciative proti zoženi štiripasovnici. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Tu pa se zatika, saj Lavričani napovedujejo, da svojih zemljišč za zoženo štiripasovnico ne nameravajo prostovoljno prodati. Tamkajšnja civilna iniciativa proti zoženi štiripasovnici, ki jo vodi Bojan Božič, je sklicala zelo obiskan sestanek s prizadetimi krajani, najeli pa so tudi pravnega zastopnika za zaščito svojih interesov.


Za usklajeno delovanje semaforjev


Kaže, da bo imela država veliko problemov z ureditvijo mejnih postopkov. »Če želijo določiti, do kje so parcele lastnikov, morajo najprej določiti mejo ceste, s svojo lastnino pa lahko država potem stori karkoli. A ker nameravajo cesto razširiti tudi na zemljišča krajanov, ti pa prodaji nasprotujejo, bo verjetno sledila razlastitev,nato odškodninske tožbe, a ne le zaradi vrednosti zemljišč, ampak tudi zaradi razvrednotenja stanovanjskih nepremičnin,« je jasen odvetnik Miha Kunič.

»Geodeti so že bili pri meni, meji ugovarjam in z njimi zavračam vsakršno sodelovanje. Dovoljenja za odmero na mojem zemljišču nimajo in ga tudi ne bodo dobili. Tu nimajo kaj iskati,« je ogorčen Miloš Garbas, ki nasprotuje gradnji začasne štiripasovnice, saj bi se v nekaterih primerih povsem približala stanovanjskim objektom. Opozarja, da se bodo krajani temu uprli z vsemi sredstvi. Pravi, da je promet v jutranji in popoldanski konici res zgoščen, kar bi se dalo urediti z uglasitvijo semaforjev, saj zelenega vala ni. Hkrati bi morali na nekaterih cestnih odsekih zvišati hitrost, ki je zdaj omejena na 50 kilometrov na uro, urediti pločnike in jih zaščititi z varovalno ograjo. »Pristojna ministrstva in službe doslej niso znali rešiti problema umeščanja škofljiške obvoznice v prostor, zato poskušajo zdaj to storiti mimo naše volje skozi našo vas,« je nezadovoljen tudi Ivan Dremelj, saj namerava investitor prometnico speljati povsem zraven njegove hiše, čemur odločno nasprotuje.

Toda župani, ki tvorijo 3a razvojno os od Kolpe do Ljubljane, nameravajo obuditi zamisel o gradnji škofljiške obvoznice, zato se bo njihov predstavnik prihodnji teden srečal z ministrom za okolje in prostor Juretom Lebnom. Nekdanje ministrstvo za infrastrukturo in prostor je namreč leta 2012 med številnimi različicami mogočega poteka 5,5 kilometra dolge škofljiške obvoznice kot najprimernejšo izluščilo različico 2A.

...
...


Ker bi potekala po Naturi 2000 Ljubljanskega barja, je vlada takrat sklenila, da je z vidika porabe javnega denarja nadaljnje proučevanje takšnih variant neustrezno, zato se je takrat odločila za gradnjo zožene štiripasovnice, ki ji Lavričani nasprotujejo tudi iz okoljskega vidika.

Komentarji: