Na Rožniku bo padlo kar 380 dreves

Na Rožniku za posek označili stara in nevarna drevesa. Gozdarska stroka pravi, da gre za stoletni poseg, padla bodo stara in sprehajalcem nevarna drevesa.
Fotografija: Sekači posekajo nekaj debelih dreves na dan. Fotografije Jaroslav Jankovič
Odpri galerijo
Sekači posekajo nekaj debelih dreves na dan. Fotografije Jaroslav Jankovič

Pred dnevi so v gozdu Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib začeli s sanitarno in pomladitveno sečnjo dreves, ki so jih označili strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije. Padla bodo zlasti tista drevesa, ki so lahko nevarna za obiskovalce, in pa nekaj starega drevja, ki s svojo senco zavira rast mladega.

Sečnja dreves in spravilo lesa na približno petih hektarih velikem gozdnem območju ob Podrožniški poti in poti Pod Turnom, to je nad Cesto 27. aprila, bo trajala predvidoma do konca februarja.

Viktor Miklavčič in Barbara Slabanja iz ljubljanske enote zavoda za gozdove bdita nad sečnjo v krajinskem parku.
Viktor Miklavčič in Barbara Slabanja iz ljubljanske enote zavoda za gozdove bdita nad sečnjo v krajinskem parku.

Po besedah gozdarke Barbare Slabanje, ki je na ljubljanski območni enoti Zavoda za gozdov Slovenije odgovorna za gojenje in varstvo gozdov, bo sečnja namenjena čiščenju in pomlajevanju gozda, hkrati pa vzdrževanju gozda v krajinskem parku, da je varen za obiskovalce. »Pregledali smo območje in v skladu z naravovarstvenimi smernicam, pri čemer smo kot ključno upoštevali socialno funkcijo gozda v parku, za posek označili 380 dreves. To so predvsem drevesa, ki zaradi oslabelosti ali nevarnega nagiba nad potjo predstavljajo nevarnost za obiskovalce. Hkrati pa bodo odstranjena tudi drevesa, ki zavirajo rast mladja. Tako se bo gozd v parku uspešno pomlajeval, sicer se ne bi.«

Posek zajema predvsem drevesa večjih dimenzij. »To govori tudi podatek, da bo 380 dreves dalo več kot 700 kubičnih metrov lesa. Kar je skoraj dvakratnik tistega, kar dobimo pri običajnih sečnjah gozda,« pa pojasnjuje Viktor Miklavčič, vodja ljubljanske območne enote zavoda za gozdove.

Na obvestilih o poseku dreves se pojavljajo kritični pripisi meščanov.
Na obvestilih o poseku dreves se pojavljajo kritični pripisi meščanov.

Stoletna sečnja

Omenjenih 380 dreves v gozdu v krajinskem parku v središču Ljubljane, kakršnega nima nobena evropska prestolnica, je na prvi pogled zares visoka številka. Vendar tako Slabanja kot Miklavčič poudarjata, da je pristop k stoletni sečnji kar najbolj konservativen. »To pomeni, da smo se potrudili in ohranili kar največ dreves.« Skupaj smo se sprehodili po poti nad Študentskimi domovi v Rožni dolini in se ustavili pri okoli 50 let stari bukvi nad potjo, ki je sprehajalcem lepo na ogled postavila svoje razrasle korenine. »Posledica erozije in izpiranja je, da se korenine na strmem pobočju razrastejo na površini. Drevo je za zdaj stabilno, vendar ljudje korenine na strmini hitro začnemo uporabljati kot stopnice, tako v parku križemkražem nastajajo nove poti,« pove Slabanja.

Stara drevesa so popisana z inicialkami imen. Foto Jaroslav Jankovič
Stara drevesa so popisana z inicialkami imen. Foto Jaroslav Jankovič

Poseg v omenjenih dimenzijah se po besedah Miklavčiča v okviru nege gospodarskega gozda, ki je hkrati krajinski park, zato je lesno proizvodna funkcija podrejena socialnim, načeloma opravi enkrat na sto let.

»Manjši posegi se opravljajo vsakih 15 let, hkrati pa seveda vsakodnevno spremljamo stanje gozda v parku, saj je tu ključna varnost sprehajalcev,« poudarja Slabanja.

Kaj bi se zgodilo, če se gozda ne bi dotikali in bi pustili naravi, da dela svoje?

»Huh, čez denimo 50 let ta gozd ne bi bil niti približek sedanjega. Stara, oslabela drevesa bi ob neurjih popadala in obležala ter tako še bolj zavrla rast mladih. Zdaj v parku prevladujejo bukev, lipa in graden. Mednje bi se vmešale tujerodne invazivne vrste: ameriški rdeči hrast, robinija ali pa pajesen. Zlasti pa se ne bi bilo mogoče več brezskrbno sprehajati kot danes,« pojasnjuje Slabanja.

Če bi sledili smernicam gospodarskega gozda, bi posekali vsa drevesa ob poti. Foto Jaroslav Jankovič
Če bi sledili smernicam gospodarskega gozda, bi posekali vsa drevesa ob poti. Foto Jaroslav Jankovič

Hvala za posek 200 let starega drevesa

Drevesa za posek so označili in na njih pripeli obvestila. Seveda pa je vsako staro, monumentalno drevo v parku ob poti za sprehajalce sveta stvar, zato se vsi ne strinjajo s posekom, kljub strokovnim pojasnilom, ki so jih pripravili na Zavodu za gozdove.

»Marsikatero drevo, označeno za posek, je videti čisto v redu in deluje zdravo, pa v resnici ni. Eden glavnih problemov v Tivoliju, na Rožniku in Šišenskem hribu je gliva fitoftora, ki napade korenine, ne glede na vrsto drevesa. Tako postane drevo nestabilno in lahko pade v vsakem neurju. Znaki, ko je drevo napadeno, so zelo značilni. Pojavi se črn izcedek iz skorje.«

Sečnja bo trajala dokonca februarja. Foto Jaroslav Jankovič
Sečnja bo trajala dokonca februarja. Foto Jaroslav Jankovič

Na obvestila so mimoidoči pripisali svoje komentarje: Ne verjamemo vam. Ali pa: In zrasle bodo bogataške vile. No, najbolj neposreden je bil pripis: Hvala za posek 200 let starega drevesa. Dejansko je zelo težko gledati, kako pade staro drevo ob poti. Ne moremo si predstavljati, kaj vse je videlo in kaj vse slišalo od ljudi, ki so hodili mimo. Pa vendarle je treba park, zlasti pa gozd v krajinskem parku, upravljati in ga urejati, negovati. Poskrbeti za to, da se bomo lahko sprehajali mimo zdravih dreves. In to varno.

Pozor, na Rožniku sekajo. Foto Jaroslav Jankovič
Pozor, na Rožniku sekajo. Foto Jaroslav Jankovič

Preberite še:

Komentarji: