Morebitne nepravilnostih pri gradnji kanala C0 na mizi preiskovalne komisije
Člani parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja so na svoji drugi nujni seji, namenjeni dogovoru o delu preiskovalne komisije – in zato brez navzočnosti javnosti –, govorili o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj in zahtevkih za dokumentacijo, na podlagi katere bo komisija nadaljevala svoje delo, je zapisala predsednica komisije Anja Bah Žibert, SDS.
V parlamentarni preiskavi naj bi petčlanska komisija ugotovila morebitno politično in druge odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v tridelni projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, predvsem pa na gradnjo javnega povezovalnega kanala C0 in to zaradi suma, da so oziroma so bili postopki pri tem vodeni nepregledno, nezakonito in z izigravanjem zakonodaje s področja gradenj, urejanja prostora in varstva okolja.
Med petnajstimi točkami naj bi preiskovalci preiskali morebitno odgovornost zaradi domnevnega nespoštovanja evropskega Priporočila v zvezi z zaščito pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika, morebitno odgovornost pri postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja – gradi se brez presoje vplivov na okolje in brez pridobljenega pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja in domnevno brez gradbenih dovoljenj za vse parcele, na katerih se gradi – in za domnevno ogrožanje ustavne pravice do pitne vode.
So bila pooblastila prekoračena?
Med drugim naj bi ugotovili morebitno odgovornost zaradi neupoštevanja mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je bilo izdano 31. aprila 2020, dan po tem, ko je direktorsko mesto prevzel Milan Krek, ki izpostavlja neustreznost trase kanalizacije, možnost onesnaženja vodonosnika in s tem ogroženo oskrbo, možnost razširitve nalezljivih bolezni ter drugih bolezni zaradi pomanjkanja vode, kar naj bi predstavljalo nevarnost za zdravje in življenje ljudi ter zdravo življenjsko okolje. Ugotovili naj bi tudi morebitno odgovornost zaradi suma kršitve uporabe, zakonitosti in strokovnosti uporabe pooblastil Policije in pooblastil varnostnih služb, ki so izvajali varovanje območja gradbišča.
Projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja je največji in najpomembnejši kohezijski projekt finančnega obdobja med leti 2014 in 2020, za katerega je Evropska komisija leta 2017 odobrila finančna sredstva. Projekt je ovrednoten na 111 milijonov evrov brez DDV, zanj bo Evropska komisija prispevala 69,1 milijonov evrov, 12,4 milijonov evrov bo sofinancirala Republika Slovenija, preostanek sredstev pa bodo zagotovile občine.
Celoten projekt sestavljajo trije deli in sicer (1.) izgradnja povezovalnega kanala C0 v MOL z nadgradnjo odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice, (2.) izgradnja 3. faze Centralne čistilne naprave Ljubljana in (3.) dograditev kanalizacije v aglomeracijah nad 2000 PE v MOL, s katero bi stopnjo priključenosti na kanalizacijo povečali (z 68 odstotkov) na 98 odstotkov.
