Pregrada, ki lahko (ob)varuje Grosuplje

Potem ko so predlani julija začeli pripravljalna dela na zadrževalniku Veliki potok, se gradbena dela zdaj končujejo. Zgradili so nasip, jarek z vtočnim in iztočnim objektom ter zapornico, ki predstavljata ključni krmilni del zadrževalnika. To je omogočilo preusmeritev Velikega potoka po novem tlakovanem objektu in novi strugi. Biologi in ribiči, ki so bedeli nad gradnjo, so poskrbeli za selitev rib in rakov v novo strugo. Gradnja zadrževalnika je stala dobrih šest milijonov evrov. Zdaj bo na vrsti še protipoplavna ureditev Grosupeljščice skozi občinsko središče.

Zaradi potočka, ki ob dolgotrajnem dežju vzbuja pri Grosupeljčanih strah, so morali zgraditi mogočno brano. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Zadrževalnik bodo predvidoma slovesno odprli na začetku septembra. Z zadrževanjem visokih voda zunaj Grosuplja se bodo pretočne vode precej zmanjšale, prav zato se je država po poldrugem desetletju zapletov in priprav vendarle lotila tega velikega projekta. Grosuplje leži na kraškem območju in vse hudourniške vode, ki se zlivajo v potoka Bičje in Grosupeljščico, se zbirajo v nekaj kilometrov oddaljenem Radenskem polju, kjer poniknejo. Ob obilnih padavinah in močno naraslih potokih retja na Radenskem polju ne morejo požirati velikih količin vode, zato so pred leti zgradili zadrževalnik na potoku Bičje in zdaj vendarle končujejo gradnjo tudi na Velikem potoku.

Krmilni mehanizem bo v primeru grozečih poplav uravnaval višino vodostaja v jezeru. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Zadrževalnik Veliki potok bo v primeru stoletnih voda zmanjšal pretok vode s 35 na le pet kubičnih metrov na sekundo. Izdelana je tudi porušitvena analiza pregrade zadrževalnika Veliki potok, kar pomeni, da bo imel upravljavec izdelan načrt delovanja in ukrepe tudi ob najhujšem scenariju. Za evakuacijske objekte (temeljni izpust, zapornični objekt, preliv za visoke vode) so vgradili skoraj 3000 kubičnih metrov betona in v pregrado navozili več kot sto tisoč kubičnih metrov zemljine in peska. Ob spuščeni zapornici, ki bo ob morda grozečih poplavah preprečevala odliv velikih količin vode, se bo za nasipom lahko nateklo do 435.000 kubičnih metrov vode. Naložba je stala 6,2 milijona evrov, pravijo na direkciji za vode (DRSV).

Največja pregrada na Sotelskem jezeru

V Sloveniji je zgrajenih 58 večjih zadrževalnikov, med njimi jih je 23 namenjenih energetski rabi vode, šest pa je suhih zadrževalnikov, med katere spadata tudi grosupeljska zadrževalnika Bičje in Veliki potok. Preostalih 29 zadrževalnikov je večinoma večnamenskih in so namenjeni tako zadrževanju visokih voda kot tudi drugim uporabam, na primer namakanju, plovbi in tudi ribištvu.

V pregrado so vgradili več kot sto tisoč kubičnih metrov zemljine in peska. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Največ večnamenskih zadrževalnikov je v Prekmurju in na Celjskem. Največji volumen 12,4 milijona kubičnih metrov vode lahko zadrži pregrada Vonarje na Sotelskem jezeru, sledijo ji zadrževalnik Vogršček z 8,5 milijona kubičnih metrov vode ter Šmartinsko in Gradiško jezero s po 6,5 milijona kubičnih metrov vode. Povprečni volumen večnamenskih zadrževalnikov v Sloveniji znaša 2,5 milijona kubičnih metrov vode, so povedali na direkciji.

Poglobiti nameravajo Grosupeljščico

Za celovito obrambo pred poplavami v Grosupljem pa oba zadrževalnika Bičje in Veliki potok ne bosta zadoščala, zato država že načrtuje projekt ureditve potoka Grosupeljščica. Ta predstavlja drugo fazo projekta protipoplavne ureditve Grosuplja. Zdaj končujejo pripravo projektno-tehnične dokumentacije, hkrati pa pridobivajo tudi zemljišča, ki jih potrebujejo za izvedbo načrtovanih del. Glavnino denarja za izvedbo projekta v vrednosti 7,4 milijona evrov bo primaknila DRSV, v manjšem delu tudi lokalna skupnost.

Izvajajo še zadnja gradbena dela pred odprtjem zadrževalnika. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

V okviru ureditve potoka Grosupeljščica je skozi naselje Grosuplje predvidena ureditev struge v dolžini skoraj 2700 metrov, in sicer od Jerove vasi do železniške proge. Urejali bodo tako bregove struge kot tudi dno struge potoka. Hkrati bodo uredili tudi odvodnjavanje meteornih voda, za kar bo predvidenih nekaj retenzij in črpališč, ki bodo skrbela za prečrpavanje meteornih voda v primeru poplav. V okviru širitve struge se bodo prilagodile tudi nekatere premostitve, načrtovana pa je tudi gradnja nekaj novih brvi, so še pojasnili na DRSV.