Prostorski načrt je omejeval normalno življenje

Prostor za trgovino in večnamenski objekt na Dobrovi
Fotografija: Ne Dobrova ne Polhov Gradec (na fotografiji) nimata izrazitega središča naselja in večje trgovine. FOTO Mavric Pivk/Delo
Odpri galerijo
Ne Dobrova ne Polhov Gradec (na fotografiji) nimata izrazitega središča naselja in večje trgovine. FOTO Mavric Pivk/Delo

Leta 2013 sprejeti prostorski akt občine Dobrova - Polhov Gradec je prebivalcem in občini povzročil veliko problemov, saj ni upošteval dejanskega stanja in je omejeval normalno življenje, ugotavlja župan Franc Setnikar. Zato so po pregledu stanja dokument renovirali, tako da je več kot 250 objektov dobilo stavbna zemljišča, zdaj pa je mogoče dobiti tudi gradbena dovoljenja.

Najpomembneje je, da je opredeljen prostor za jedro Dobrove, kjer naj bi končno dobili normalno trgovino. Pripravljajo se na odkup zemljišč, na katerih bo eden izmed trgovcev lahko gradil. Dobili bodo tudi večnamenski objekt za knjižnico, kulturni dom, dve splošni in dve zobni ambulanti, lekarno in občinsko upravo. Podobno majhno trgovino kot Dobrova imajo tudi v Polhovem Gradcu, vendar so se tam postopki ustavili, čeprav je že s podrobnim prostorskim načrtom predvideno, kje bi trgovina lahko bila.


Občinske ceste


Občina je lani uredila odsek ceste v Stranski vasi, letos bodo nadaljevali proti Šujici. Ob cesti so že količki, vendar župan Franc Setnikar pričakuje težave pri pridobivanju zemljišč. Problem občine je, da dobi malo državnih sredstev za infrastrukturo. Ob 270 kilometrih občinskih cest je državna le regionalna cesta Ljubljana–Dobrova–Polhov Grade–Suhi dol, ki pa je na odseku med Brišami in Ljubljanico makadamska. Lani je bil na regionalni cesti urejen odsek med Srednjo vasjo in Polhovim Gradcem, načrtovana je rekonstrukcija 3,6-kilometrskega odseka med Dvorom in Žirovnikom, kjer bo država uredila cestišče, občina pa javno razsvetljavo in pločnike.

Obrtnih con in velikih obratov v občini ni. Edina izjema je Schwartzman (industrijske hale, industrijski šotori, namenski objekti) na območju nekdanje Hoje v Polhovem Gradcu. Cono so želeli vzpostaviti na Šujici, a z direktoratom za kmetijstvo niso prišli skupaj, čeprav bi šlo le za nekaj tisoč kvadratnih metrov za podjetnike in za zbirni center za odpadke.

Primerjava med ureditvijo, ko je bila občina Dobrova - Polhov Gradec del velike ljubljanske občine Vič - Rudnik pravzaprav ni možna. Neprofesionalni župan Franc Setnikar ugotavlja, da je razvoj zdaj neprimerno hitrejši. Urejajo infrastrukturo, po letu 2003 sta zrasli v obeh največjih naseljih ob starih šolah novi, obe imata novi športni dvorani, polhograjska šola ima obnovljeni obe podružnici z vrtcema na Šentjoštu in Črnem Vrhu, kar je po županovih besedah pomembno za ohranitev življenja v hribovskih naseljih.

Bi pa nemestne občine po županovi oceni potrebovale več denarja kot mestne. Za obe omenjeni osnovni šoli s po okrog štiristo učenci potrebujejo na leto samo za šolske prevoze četrt milijona evrov. Pa jih še vedno precej do doma prehodi dva do tri kilometre. Tudi za ceste morajo na prebivalca dati precej več denarja. Trenutno imajo velike težave s knjižnico, ki ni statično varna, zato so v Gabrju najeli objekt, kjer bodo poleg knjižnice še dve splošni ambulanti in prostor za dnevno institucionalno varstvo starejših, ki ga bo oskrboval Dom na Bokalcah.


Enaka merila za vse?


Integrirani prevozi LPP zelo veliko pomenijo, uporabljajo ga predvsem mladi in vedno pogosteje tudi starejši, saj je poceni, parkirišč v Ljubljani je premalo, avtobusov je tudi več, kot jih je bilo in v konicah vozijo na pol ure ali še pogosteje, sicer vozijo vsako uro; tudi z večernih dogodkov v Ljubljani se je mogoče vrniti z mestnim avtobusom. Poleg LPP je ljubljanski holding v občini prisoten še s kanalizacijo in smetarsko službo, ki sta po županovih besedah odlični in najcenejši.

Res pa so pri urejanju kanalizacije občine brez velikih naselij zapostavljene. V občini Dobrova - Polhov Gradec živi na 118 kvadratnih kilometrih 7600 prebivalcev, nobena aglomeracija pa nima 2000 prebivalcev, tako da za izgradnjo kanalizacijskega omrežja niso upravičeni do evropskih kohezijskih sredstev. Če je 2000 prebivalcev meja, bi morala država najti sredstva za gradnjo kanalizacije tam, kjer je še potrebna, saj s sredstvi občinskega proračuna tega ni mogoče narediti. So res za vse državljane merila enaka? Občani sami skrbijo, da je občina urejena, njihov prispevek pa je, da pokrajina ni zaraščena.

Komentarji: